Facebook Twitter


Dohodnina

  1. Koliko lahko študent zasluži preko študentskega servisa, da mu ne bo potrebno plačati dohodnine? Kaj pa če ga starši ne uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana?
  2. Ali je študent po dopolnitvi 26. leta dolžan odvajati dohodnino in ali mu v tem primeru še vedno pripada pravica do posebne osebne olajšave?
  3. Do kdaj in pod katerimi pogoji lahko starši študenta uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana?
  4. Kaj je informativni izračun, ugovor zoper informativni izračun in pritožba zoper odločbo o odmeri dohodnine in kateri roki so pri tem pomembni?
 
1. Koliko lahko študent zasluži preko študentskega servisa, da mu ne bo potrebno plačati dohodnine? 
 
Odgovor na to vprašanje je odvisen od tega, katere davčne olajšave pripadajo študentu. Namreč ni nujno, da so vsi študenti v isti situaciji. Naj obrazložim.
 
Študent, ki izpolnjuje pogoje za posebno osebno (t. i. študentsko) olajšavo, mu le-ta pripada za leto 2013 (kot tudi 2014) v višini 2.477,03€. Posebna osebna olajšava se prizna osebi, ki ima status dijaka ali študenta, in sicer do dopolnjenega 26. leta starosti. 
 
Posebna osebna olajšava se upošteva le pri dohodkih, prejetih iz naslova dela preko študentskega servisa.
Za študentsko delo pa se študentu prizna tudi 10 % normiranih stroškov, ki jih ni potrebno dokazovati.
 
Torej študent si lahko svojo dohodninsko obveznost na hitro izračuna tako, da od dohodkov, prejetih na podlagi študentske napotnice, najprej odšteje 10 % normiranih stroškov, nato pa še posebno osebno olajšavo v višini 2.477,03 €.
 
Kaj pa, če ga starši ne uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana?
 
Če pa starši v svoji davčni napovedi študenta ne uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana, študentu pripada še splošna davčna olajšava. Višina splošne olajšave je odvisna od skupnega dohodka v celem letu. Če študent v celem letu 2013 zasluži do vključno 10.866,37 €, se mu prizna splošna olajšava v višini 6.519,82 €, če je znesek njegovega zaslužka med 10.866,37 € in 12.570,89€ se mu prizna splošna olajšava v višini 4.418,64 €, če pa je njegov zaslužek višji od 12.570,89 € pa se mu prizna splošna olajšava v višini 3.302,70 € (glej dohodninsko lestvico na tej povezavi, glej 3. tabelo od zgoraj navzdol).
 
Pri tem naj poudarim, da se splošna olajšava upošteva pri vseh vse dohodkih in ne samo za dohodke, prejete iz naslova študentskega dela, kot to velja za posebno osebno olajšavo.
Poleg tega pa je treba poudariti še, da se splošna in posebna olajšava seštevata, če seveda študent, ki mu pripada splošna olajšava, izpolnjuje še pogoje za posebno osebno olajšavo.
 
2. Ali je študent po dopolnitvi 26. leta dolžan odvajati dohodnino in ali mu v tem primeru še vedno pripada pravica do posebne osebne olajšave?
 
Po dopolnitvi 26. leta študentu še vedno pripada pravica do posebne osebne olajšave, če se je vpisal na študij do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa (3. odstavek 113. člena Zakona o dohodnini - ZDoh-2).
 
Pri tem velja opozoriti, da se lahko uveljavljanje splošne olajšave iz strani študenta na eni strani in uveljavljanje študenta kot vzdrževanega družinskega člana iz strani enega od staršev na drugi strani kombinira. 
Npr. študent dopolni 26 let 13. septembra. Starši lahko za to leto študenta uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana za mesece od januarja do vključno avgusta (za 8 mesecev; za več časa ga ne morejo saj je septembra dopolnil 26 let), študent sam pa lahko uveljavlja splošno olajšavo od septembra do decembra (za 4 mesece). Seveda pa so mogoče kakršnekoli druge kombinacije.
Tak način kombiniranja splošne olajšave in posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana je seveda mogoč tudi v prejšnjih letih, ko študent še ni star 26 let. Kombiniranje je možnost, da se olajšave ustrezno razporedijo med študenta in njegovega starša, da oba kar najbolje izkoristita pripadajoče olajšave in se izogneta odmeri dohodnine. Najboljšo kombinacijo pa je treba izračunati na podlagi vseh dohodkov starša in študenta.
 
3. Do kdaj in pod katerimi pogoji lahko starši študenta uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana?
 
Starši oz. eden izmed staršev lahko svojega otroka (študenta) uveljavlja kot vzdrževanega družinskega člana najkasneje do 26. leta starosti, če:
    • neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji,
    • ni zaposlen,
    • ne opravlja dejavnosti in
    • nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana (višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana za leto 2013 si lahko pogledate na tej povezavi: glej tabelo št. 4: Posebna olajšava – za vzdrževane otroke).

Za lastne dohodke se štejejo vsi dohodki po Zakonu o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) razen družinske pokojnine, dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije (študentski servis) ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, štipendije in dohodki otroka, oproščeni plačila dohodnine po 22. in 29. členu ZDoh-2. 
 
To pomeni, da je lahko npr. študentov zaslužek iz naslova študentskega dela višji od zneska posebne olajšave za vzdrževanega otroka  in njegov zaslužek ne bo vplival na pravico staršev do te olajšave. Na drugi strani pa študentov zaslužek, prejet npr. na podlagi avtorske ali podjemne pogodbe, ki je višji od višine posebne olajšave za vzdrževanega otroka, vpliva tako, da te olajšave ni mogoče uveljavljati.
 
Za vzdrževanega družinskega člana pa se šteje tudi otrok, ki izpolnjuje zgoraj naštete pogoje in je starejši od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer največ za dobo šestih let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za dobo štirih let od dneva vpisa na podiplomski študij.
 
4. Kaj je informativni izračun, ugovor zoper informativni izračun in pritožba zoper odločbo o odmeri dohodnine in kateri roki so pri tem pomembni?
 
Zavezanci bodo na dom po navadni pošti najpozneje do 15. junija 2014 prejeli informativni izračun dohodnine za leto 2013, ki bo pod določenimi pogoji štel za odločbo o odmeri dohodnine.
 
Davčni organ bo informativni izračun dohodnine sestavil na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga na podlagi uradnih evidenc in podatkov o dohodkih in vzdrževanih družinskih članih, ki jih bodo davčni upravi posredovali izplačevalci, in podatkov o vzdrževanih družinskih članih, so jih do 10. februarja 2014 (podaljšani rok zaradi februarske naravne ujme, sicer na letni ravni velja zakonski rok 5. februar) davčni upravi posredovali zavezanci za dohodnino. 10. februarja je namreč potekel rok za oddajo vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2013. Če te vloge niste oddali, se bo pri informativnem izračunu uveljavljanje vzdrževanih družinskih članov upoštevalo tako, kot je bilo določeno v preteklem obdobju.
 
Informativnega izračuna pa ne bodo prejeli rezidenti, ki niso zavezanci za dohodnino, če njihovi dohodki, od katerih se plačuje dohodnina, ne presegajo zneska splošne olajšave.
Lahko pa se zgodi tudi, da zavezanec za dohodnino ne bo prejel informativnega izračuna. To se bo zgodilo v primeru, če DURS od izplačevalcev dohodkov ne bo prejel podatkov za odmero dohodnine. V tem primeru morajo zavezanci napoved vložiti sami, najpozneje do 31. julija 2014. Obrazec je dostopen na vseh davčnih uradih oziroma izpostavah in na spletni strani DURS.
 
Ko zavezanec prejme informativni izračun, je njegova naloga, da ga pregleda in preveri, ali so vpisani podatki pravilni in ali je informativni izračun dohodnine pravilen. Če se zavezanec s podatki oz. z informativnim izračunom strinja, mu ne bo potrebno storiti ničesar, saj bo izračun v 15 dneh po vročitvi avtomatično postal odločba.
 
Če pa se z informativnim izračunom ne strinja, lahko v 15 dneh od vročitve zavezanec poda ugovor zoper informativni izračun, in sicer na DURS-ovem obrazcu. V tem primeru bo nato davčni organ preveril navedbe zavezanca in na podlagi svojih podatkov in podatkov davčnega zavezanca izdal odločbo.
Z ugovorom zoper informativni izračun lahko npr. spreminjate uveljavljanje olajšave za vzdrževanega družinskega člana, in sicer kasneje kot pa do 10. februarja, ko je sicer potekel rok za oddajo vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine 2013.
 
Na koncu pa je zoper odločbo, ki jo je izdal davčni organ, dovoljena pritožba na Ministrstvo za finance v 15 dneh od dneva vročitve odločbe. Pritožba se vloži pisno ali ustno na zapisnik pri pristojnem davčnem uradu, kjer je davčni zavezanec vpisan v davčni register ob vložitvi napovedi.
 
Pri tem je treba opozoriti, da vložitev pritožbe ne zadrži izvršitve odločbe. To pomeni, da mora zavezanec davek plačati, drugače bo davčni organ po poteku 30-dnevnega roka za prostovoljno plačilo kljub vloženi pritožbi davek izterjal.
 
Velja še opozorilo, da s pritožbo zoper odločbo ni mogoče spreminjati načina uveljavljanja olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Slednje ne velja le v primeru, če zavezanec ni prejel informativnega izračuna dohodnine in se mu je bila dohodninska obveznost odmerjena z odločbo na podlagi vložene napovedi za odmero dohodnine.
 
Nazadnje urejeno: 25. 2. 2014

Pravni akti in pravno obvestilo | Izdelava spletnih strani | Piškotki
Študentska hiša Študentska svetovalnica  O Nas Dokumenti Študij Štipendije Bivanje Socialna varnost Delo in dohodnina Tujina Status + Forum