Seznam vprašanj

Zdravo!

Iz tvojega vprašanja sklepam, da si štipendijo prejela pred 1. januarjem 2014,zato se tvoje štipendijsko razmerje ureja še po starem Zakonu o štipendiranju (če se motim, me prosim opozori, da bom lahko prilagodila odgovor).

Štipendijsko razmerje lahko miruje največ 1 leto. Po letu mirovanja moraš zato centru za socialno delo predložiti dokazila o tem, da si uspešno opravil letnik, za katerega si prejemal štipendijo, saj drugače tvoje štipendijsko razmerje v skladu s 6. alinejo 47.člena ZŠtip preneha:

Štipendijsko razmerjepri državni štipendiji ali Zoisovi štipendiji preneha, če štipendist:
- …
- če po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja ne predloži ustreznihdokazil oziroma na podlagi predloženih dokazil ne izpolnjuje pogojev zanadaljnje prejemanje štipendije.



V primeru, da torej ne opraviš uspešno 1. letnika, za katerega si prejemal štipendijo, bo naslednje leto tvoje štipendijsko razmerje prenehalo, ti pa boš dolžan prejeto štipendijo vrniti. Če pa boš letnik uspešno dokončal in boš torej izpolnil pogoje za napredovanje, ti štipendije ne bo potrebno vračati, saj se bo tvoje štipendijsko razmerje po letu mirovanja lahko nadaljevalo.

Kar pa se tiče štipendije v primeru prepisa na drug študijski program je tako. V 4. alineji 49. člena ZŠtip je določeno, da štipendijsko razmerje preneha, če štipendist spremeni študijski program brez soglasja štipenditorja.

- spremeniizobraževalni program brez soglasja štipenditorja,



Vendar ta določba velja samo za dijake, saj lahko le ti spreminjajo smer izobraževanja med šolskim letom.
Pri študentih štipendistih, ki spremenijo študijski program bo štipendist vedno naprej preveril ali je bil letnik, za katerega je štipendist prejemal štipendijo, uspešno zaključen. Če ni bil, sledi prenehanje štipendijskega razmerja z obveznostjo vračila štipendije. Če pa je bil letnik opravljen, sledi samo prenehanje štipendijskega razmerja, brez obveznosti vračila. Soglasje štipenditorja v tem primeru ne pomeni nič. V vsakem primeru bo prišlo do prenehanja štipendijskega razmerja, za vračanje pa je pomembno le, ali je bil letnik, za katerega je štipenditor prejemal štipendijo, uspešno zaključen ali ne.

V tvojem primeru to pomeni, da če uspešno opraviš obveznosti za prvi letnik in se v naslednjem letu prepišeš na drug študijski program, bo štipendijsko razmerje prenehalo, ti pa ne boš dolžna vrniti prejete štipendije. Če pa letnika ne boš uspešno zaključila, bo štipendijsko razmerje prav tako prenehalo, poleg tega pa si dolžna vrniti štipendijo. 

V bistvu je vse odvisno od tega, ali boš uspešno opravila letnik ali ne. Če ga ne boš, boš dolžan vrniti štipendijo ne glede na to ali se prepišeš ali ne, saj ti štipendija že letos miruje. Če pa boš letnik uspešno zaključil, ti štipendije ne bo potrebno vračati, od tvoje odločitve o nadaljnjem študiju pa je odvisno, ali bo štipendijsko razmerje prenehalo ali pa ostalo v veljavi.


V primeru nadaljnjega študija na istem programu boš štipendijo lahko normalno prejemala še naprej v višjih letnikih (seveda ob izpolnjevanju pogojev). V primeru prepisa pa bo štipendijsko razmerje prenehalo, zato boš moral za štipendijo ponovno zaprositi. Jasno pa je, da štipendije v 1. letniku drugega študijskega programa ne boš mogel prejemati, saj si jo v 1. letniku že prejemal. Štipendijo se namreč lahko prejema samo eno leto za posamezni letnik na isti stopnji izobraževanja.

V primeru, ko mora štipendist vrniti štipendijo in ne more celotnega zneska vrniti takoj, ima na voljo 3 načine, kiso namenjeni lažjemu vračilu. Urejeni so v 50. in 51. členu Zakona o štipendiranju (ZŠtip):

50. člen (vrnitev štipendije)
(1) V primerih iz 49. člena tega zakona je štipendist dolžan vrniti štipenditorju štipendijo za letnik, ki ga ni uspešno zaključil, skupaj z obrestmi, v skladu z zakonom, ki predpisuje obrestno mero zamudnih obresti.
(2) Pristojni center za socialno delo za državno štipendijo oziroma sklad za Zoisovo štipendijo lahko na prošnjo štipendista odloži vračilo štipendije ali dovoli obročno vračanje štipendije za enako dobo, kot je bila doba prejemanja štipendije, če štipendist iz utemeljenih razlogov štipendije ne more vrniti v enkratnem znesku.
(3) Kot utemeljen razlog izprejšnjega odstavka se šteje dalj časa trajajoča bolezen oziroma poškodba ali starševstvo štipendista, ki je vplivalo na potek študija.
(4) Če se pristojni center za socialno delo oziroma sklad in štipendist ne dogovorita o vračilu štipendije na način, določen v prvem in drugem odstavku tega člena, se dolžni znesek štipendije z dodatki izterja od štipendista skladno s predpisi, ki urejajo izvršbo denarnih terjatev.

51. člen (odpis vračila štipendije)
(1) Če štipendist, ki prejema državno štipendijo ali Zoisovo štipendijo, opusti izobraževanje zaradi dalj časa trajajoče bolezni oziroma poškodbe ali invalidnosti I. kategorije, ga lahko pristojni center za socialno delo oziroma sklad oprosti vračila štipendije in mu štipendijo odpiše.
(2) Če štipendist državne štipendije ali Zoisove štipendije ne more vrniti tudi po odlogu vračila štipendije zaradi socialne ogroženosti, se lahko dolžni znesek odpiše. Dolžni znesek se lahko odpiše tudi v primeru, da bi bili stroški izterjave nesorazmerni z dolgovanim zneskom.
(3) Kriterije za odpis iz prejšnjih odstavkov s podzakonskim aktom določi minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.


1. ODPIS

Za odpis lahko štipendist zaprosi, če ne more vrniti štipendije zaradi zares utemeljenega razloga (bolezen,invalidnost, zelo huda socialna ogroženost, ki obstaja tudi po letu odloga vračila). V praksi ministrstvo le redko ugodi prošnji za odpis vračila štipendije, saj ima na voljo le določeno višino sredstev, ki jih lahko nameni odpisu, ta pa so po navadi zelo hitro porabljena. Posledično prihaja do tega, da so tudi na videz zelo utemeljene prošnje lahko zavrnjene. Seveda pa je to le praksa in ne pravilo.


2. ODLOG VRAČILA IN OBROČNO VRAČILO

Tema dvema možnostma so centri za socialno delo bolj naklonjeni. Zato je prošnjam pogosto ugodeno, ne samo če obstaja bolezen, invalidnost ali nosečnost štipendista (kot utemeljene razloge definira zakon), ampak tudi kadar je premoženjsko stanje štipendista slabo in zaradi tega ne more takoj vrniti celotnega zneska štipendije.


Opozoriti pa te moram, da ministrstvo oz. centri za socialno delo o takih prošnjah zelo dolgo odločajo (včasih tudi več kot leto dni). Zakon daje pravico, da se v primeru zavrnjene prošnje lahko od štipendista zahteva tudi plačilo zamudnih obresti, ki tečejo od dneva, ko bi moral štipendijo vrniti. V praksi se obresti sicer ne zaračunava, vendar pa se lahko ta ugodna praksa kadarkoli spremeni.


Verjamem da svojo situacijo najbolje poznaš sama in boš na podlagi tega znala sprejeti najugodnejšo odločitev zate. Če meniš, da imaš zares utemeljene razloge, lahko zaprosiš tudi za odpis vračila, vendar so možnosti za uspeh pritem načinu najnižje. Če pa meniš, da ti razlogi niso zadostni, poskusi raje z odlogom vračila ali obročnim odplačevanjem.


V Svetovalnici imamo pripravljene vzorce prošenj za odpis/odlog/obročno vračilo štipendije. Če meniš, da ti bo tak vzorec pomagal pri sestavljanju prošnje, nam na info@svetovalnica.com napiši svoj mail in vzorec ti bomo posredovali.


Zaenkrat je to z moje strani vse. Če imaš še kakšno vprašanje, se lahko obrneš na nas in z veseljem ti bomo pomagali.


Lep pozdrav,

Karin

Pozdravljena,

v kolikor si državno štipendijo pridobila po 1.1.2014, tvoje štipendijsko razmerje ureja Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1), ki v 95. členu ureja mirovanje štipendijskega razmerja:

95. člen (mirovanje štipendijskega razmerja)
(1) Štipendijsko razmerje miruje, štipendija pa se štipendistu ne izplačuje,če:
- ponavlja isti letnik ali ne izpolnjuje pogojev za napredovanje v višji letnik istega izobraževalnega programa na isti ravni izobraževanja, za katerega je pridobil štipendijo, razen v primerih iz prvega odstavka 87. člena tega zakona,
- izgubi status dijaka ali študenta in mu je dovoljeno opravljanje učnih ali študijskih obveznosti,
- štipendist ne vloži vloge za nadaljnje prejemanje državne ali Zoisove štipendije najkasneje zadnji mesec tekočega šolskega ali študijskega leta za naslednje šolsko ali študijsko leto,
- štipendist ne vloži vloge za nadaljnje prejemanje drugih, v tem zakonu urejenih štipendij, v roku, kot ga določa javni razpis ali pogodba o štipendiranju,
- dohodek na družinskega člana štipendista, ki prejema državno štipendijo, presega cenzus za dodelitev štipendije,
/.../

Tako ti štipendijsko razmerje v primeru pravziranja miruje le, v kolikor ti je dovoljeno opravljanje študijskih obveznosti. V primeru mirovanja boš tako morala Centru za socialno delo predložiti potrdilo izobraževalne ustanove, da ti je v času pavziranja dovoljeno opravljati študijske obveznosti. V kolikor omenjenega dovoljenja ne boš predložila, bo tvoje štipendijsko razmerje prenehalo, posledica česar pa je tudi vračanje štipendije.


Naj te opozorim še na to, da v kolikor bodo po prvem letu mirovanja štipendije še vedno obstajali razlogi (bodisi isti razlog ali drug razlog mirovanja) za mirovanje (npr. študent pavzira dve leti zapored), potem štipendija več ne bo mirovala, temveč PRENEHALA. 


Če te bo zanimalo še kaj, se lahko ponovno obrneš na nas.


Lep pozdrav

Gala Andrić Rebolj

Pozdravljen Janez!


Glede na informacije, ki si jih navedel (tvoj brat prvič vpisan na magisterij v študijskem letu 2012/2013), tvoj brat štipendijo prejema skladno z določbami starega Zakona o štipendiranju (ZŠtip).


Stari ZŠtip v svojih določbah vsebuje t.i. zakonsko praznino, saj ne določa, kaj se zgodi v primeru, ko študent do konca absolventskega staža ne opravi vseh študijskih obveznosti. Do slednjega je prišlo tudi v primeru tvojega brata. Omenjeno zakonsko praznino je tako napolnilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je dejalo, da se absolventski staž ne šteje kot samostojen letnik. Posledično študent ni dolžan vrniti štipendije, v kolikor do izteka absolventskega staža ne opravi vseh študijskih obveznosti.


V primeru tvojega brata tako ni relevantno kdaj bo uspešno zaključil svoj študij. Štipendije mu v nobenem primeru ne bo potrebno vračati.


To je zaenkrat vse iz moje strani. Če pa se ti pojavi še kakšno vprašanje, pa smo ti vedno na voljo.


Lep pozdrav,

Lenart

Pozdravljena,

za prejemanje državne štipendije, lastno gospodinjstvo ni potrebno. Lastno gospodinjstvo center za socialno delo gleda pri denarni socialni pomoči, in sicer pri osebah, ki še niso dopolnile 26 let.

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev podaja vrstni red upravičenosti do določene pravice iz javnih sredstev. Vrstni red uveljavljanja pravic do denarnih prejemkov je sledeč:
- otroški dodatek
- denarna socialna pomoč
- varstveni dodatek in
- državna štipendija

Če želi oseba zaprositi za državno štipendijo, vendar pa meni, da je lahko upravičena tudi do denarne socialne pomoči, mora na vlogi označiti, da zaproša za oboje. Kadar oseba do denarne socialne pomoči ni upravičena, lahko na vlogi obkroži zgolj državno štipendijo. Center za socialno delo bo sicer po uradni dolžnosti preveril, ali si morda upravičena do katerega izmed ostalih treh prejemkov. Če si, bodo fiktivno šteli kot da si prejemek že dobila in posledično bo tvoja državna štipendija nižja ali pa do nje sploh ne boš upravičena. Zakaj je to pomembno?

Zgornji postopek sem ti opisala, ker je pomembno vedeti, do česa sta s fantom upravičena in glede na to, bosta na vlogi morala označiti, kaj želita prejemati.

Državna štipendija

Državna štipendija je urejena v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) in v Zakonu o štipendiranju (Zštip-1). Zštip-1 omenja splošne pogoje, ki jih mora prosilec izpolnjevati, če želi prejemati štipendijo. To so status študenta, starost ob vpisu, nezaposlenost, prejemanje drugih štipendij itd. Pri državni štipendiji je dodatni pogoj materialni cenzus – torej če družina ne presega določenega materialnega cenzusa, je študent upravičen do državne štipendije. Po 23. členu ZUPJS velja sledeče:

Do državne štipendije so upravičeni državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu, ki ureja štipendiranje, in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo v preteklem letu pred vložitvijo vloge ne presega 64 % neto povprečne plače na osebo v istem obdobju

Zaradi trenutne gospodarske situacije v Sloveniji je zadnji dohodkovni razred zamrznjen, zato namesto 64% velja 53%. To določa Zakon za uravnoteženje javnih financ.

Zgoraj navedeno pomeni sedeče. Kadar študent zaprosi za državno štipendijo, bo center za socialno delo preveril starost študenta. Če je študent mlajši od 26 let, ga bodo šteli k njegovi družini (torej k staršem in morebitnim bratom in sestram), saj ga je ta dolžna preživljati do njegovega 26. leta starosti. Preverili bodo dohodke celotne družine za leto pred vložitvijo vloge (postopek podrobneje opisuje ZUPJS), jih delili s številom članov v družini in nato še z 12. Dobljena številka bo pomenila povprečni mesečni dohodek na osebo, ki ne sme biti višji od 53% povprečne neto plače v Sloveniji. Povprečna mesečna neto plača znaša približno 1000 EUR.

V primeru da študent tvori svojo družinsko enoto – na primer je poročen, bodo kot osebe upoštevali njega in njegovega zakonca, starše pa pustili ob strani, čeprav tak študent še ni dopolnil 26 let. Ker sta s fantom mlajša od 26 let, nista poročena ter, kot predvidevam, nimata otrok, to za center za socialno delo ne bo dovolj. Tako vaju ne bodo šteli pod lastno družinsko enoto ampak vsakega izmed vaju pod svojo družino in svoje starše.

V primeru poroke ali če bi imela otroka, bi vaju center za socialno delo avtomatično štel pod lastno družinsko enoto.

Denarna socialna pomoč

Do denarne socialne pomoči je upravičena oseba, katere dohodek ne more zadovoljiti njenih osnovnih življenjskih potreb. Urejena je v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih, ugotavljanje dohodka in števila oseb pa poteka na enak način kot pri državni štipendiji, torej po ZUPJS.

Kadar oseba ni poročena, s fantom nima otrok in še ni dopolnila 26 let (kot pri tebi), mora, da je lahko upravičena do prejemanja denarne socialne pomoči najprej urediti lastno gospodinjstvo, ki pomeni sledeče:
1. oseba živi na svojem
2. oseba si uredi preživnino po starših

Vendar pa te moram na tem mestu opozoriti, da zadeva ni tako preprosta, kot se morda zdi na prvi pogled. Center za socialno delo je pri presoji lastnega gospodinjstva zelo strog, saj država stoji na stališču, da so starši dolžni preživljati svoje otroke do 26.leta starosti, v primeru da se redno šolajo. Oseba sicer lahko na upravni enoti, v skladu z Zakonom o prijavi prebivališča, poda izjavo o lastnem gospodinjstvu, vendar center za socialno delo pri definiciji lastnega gospodinjstva uporablja svoja merila. Oseba lahko lastno gospodinjstvo uveljavlja zgolj, če dokaže, da je bilo v družini prisotno nasilje ali pa ima s starši pretrgane vse vezi.

Do česa sta upravičena s fantom?

Primarno naj bi bila ti in tvoj fant upravičena do državne štipendije, do denarne socialne pomoči pa ne. Vendar pa bodo pri tvojemu fantu gledali njegovo družino, pri tebi pa tvojo družino. Če doma izpolnjujete pogoje glede na zgoraj napisani materialni cenzus, potem bi tebi, tvojemu fantu ali pa obema pripadala državna štipendija.

V primeru da bi s fantom imela otroka ali pa se poročila, bi avtomatično (ne glede na starost ali karkoli drugega!) štela pod lastno gospodinjstvo. V tem primeru pa bi bila upravičena tako do denarne socialne pomoči, kot morda tudi do državne štipendije – ponovno je odvisno, ali bi delala preko študentskega servisa, ali prejemata kakšne dohodke, imata v lastni kakšno drugo premoženje in podobno.

Torej v trenutni situaciji, vama morda pripada zgolj državna štipendija. Poroka je tehten razlog za lastno družinsko enoto/gospodinjstvo. Če bi sklenila zakonsko zvezo/imela otroka, bi tako na vlogi označila najprej, da želita prejemati denarno socialno pomoč in nato še štipendijo. Če bi imela otroka pa bi morala na vlogi poleg teh dveh, označiti tudi otroški dodatek.

Kako rešujemo vlogo za uveljavljanje pravic?

V primeru da nisi prepričana, do česa si lahko upravičena, označiš vse, za kar meniš, da bi lahko prejemala. V primeru da do določenega prejemka nisi upravičena,bo center za socialno delo to preveril po uradni dolžnosti in ti dodelil zgolj tisti prejemek, do katerega si upravičena.

Če imaš glede zgoraj napisanega dodatna vprašanja, smo ti na voljo.

Lep pozdrav

Alja

Vpiši svoje podatke in vprašanje, ki te zanima. Bodi pozoren na pravilen zapis email naslova, saj te v primeru napačnega zapisa ne bomo mogli kontaktirati.

Hvala za tvoje vprašanje! V kratkem vas bo kontaktiral naš sodelavec.

Če ne najdeš svojega vprašanja oz. ti le ta ne zadostuje, klikni na "Ne najdem vprašanja" vpiši email naslov, na katerem te lahko kontaktiramo in nam pošlji vprašanje. Svetovalec ti bo poskušal pomagati.