Povzetek delavnice: Kam po denarno pomoč

Vsak se lahko (pre)hitro znajde v socialni stiski in potrebuje pomoč. Z delavnico Kam po denarno pomoč smo želeli predstaviti nekaj možnosti, kam se študenti in študentke lahko obrnejo. Pri tem imajo več možnosti, pridobitev štipendije, enkratne denarne pomoči ali druge denarne in materialne pomoči, ki jo ponujajo različne organizacije. Preden začnemo iskati se je potrebno vprašati katerim pogojem ustrezam. Ti so predvsem: imam status študenta, starost, povprečni mesečni dohodki, povprečna ocena, status študenta s posebnimi potrebami, smo študentska družina, kraj stalnega prebivališča, ipd. Glede na pogoje, ki jim ustrezam lahko nato najdem možnosti, ki mi ustrezajo.

1. Štipendije

Na voljo je več različnih štipendij, tako za državljane Slovenije, kot tudi tuje študente/ke. Slednji lahko zaprsijo za štipendijo AD futura, pri Javnem skladu za razvoj kadrov in štipendije. Nanj pa se poleg tujih študentov lahko prijavijo tudi državlajni Slovenije, ki bi si želeli študirati v tujini. Razpis je po navadi objavljen v decembru, prijave pa se zbirajo predvidoma do aprila.

Za Državno, Zoisovo, Kadrovsko štipendijo in štipendijo za deficitarne poklice, lahko zaprosijo zgolj študenti/ke državljani Slovenije. Vsaka od teh štipendij pa omogoča še različne dodatke k osnovni štipendiji, npr. glede na kraj stalnega prebivališča in povprečno oceno. Za Državo štipendijo lahko zaprosijo tisti, ki ne presežejo določene višine dohodka na družinskega člana. Vlogo se odda pri Centru za socialno delo. Zoisova štipendija zahteva povprečno oceno nad 8,5 in izjemen dosežek na različnih področjih. Več o pogojih si lahko preberete na strani Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije. Kadrovske štipendije so razpisane s strani bodočih delodajalcev, zato je pridobitev take štipendije odvisna od vrste študijskega programa. Štipendije za deficitarne poklice pa so namenjene študentom/kam, ki se izobražujejo na področjih, ki so opredeljena kot deficitarna. Nekatere občine razpisujejo tudi občinske štipendije, o njih se lahko pozanimate na spletni strani ali upravni enoti občine, kjer imate prijavljeno stalno prebivališče.

2. Denarne pomoči

Za redno ali izredno denarno socialno pomoč, lahko zaprosi tudi študent/ka na Centru za socialno delo. Namenjena pa je tistim, ki nimajo dovolj sredstev za preživetje. Upoštevajo se dohodki tako prosilca, kot tudi njegovih družinskih članov. Center za socialno delo dodeljuje tudi pomoči ob rojstvu otroka, podobno nekatere občine. Prav tako tudi občine ponujajo možnost enkratne občinske pomoči, pogoje za pridobitev določi občina sama zato se med občinami razlikujejo.

Fundacija Študentski tolar, ponuja tudi enkratne denarne pomoči študentom/kam v stiski, za katere lahko zaprosite z prijavo na razpis, ki je objavljen na njihovi spletni strani. Pogoj je, da študent/ka študira na eni izmed članic ŠOU v Ljubljani, ter da ustreza še drugim pogojem, ki so določeni z razpisom. Fundacija študentski tolar, razpisuje tudi denarne pomoči za študentske družine, ter ponuja različne materialne pomoči npr. računalnike.

3. Pomoč različnih organizacije

V Sloveniji različne organizacije ponujajo denarne in materialne pomoči osebam v stiski, tudi študentom/kam. Po materialno pomoč (obleke, hrana) se lahko obrnemo na Rdeči križ Slovenije, ki omogočajo tudi denarne pomoči. Podobno velja za Slovenski Karitas,Zvezo prijateljev mladine, Beli obroč in botrstvo, slednji je namenjen osebam mlajšim od 18 let, izjemoma pa tudi starejšim. O možnostih in pogojih dodelitev pomoči, si lahko preberemo na njihovih spletnih straneh.

4. Strategije upravljanja z denarjem

Denarna pomoč lahko predstavlja tisti jeziček na tehtnici, ki prevaga, da se oseba lahko reši iz stiske. Težko bo to naredila, če se je v stiski znašla zaradi slabega upravljanja z denarjem. Ob denarnih pomočeh je tako še kako pomembno, da znamo z denarjem tudi ravnati.

Pri tem nam lahko pomaga nekaj preprostih trikov, kako si denar razporedimo, da pridemo skozi mesec. Denar si lahko razdelimo na sklade, to pomeni, da določeno vsoto razdelimo med trgovino, prevoz, osebno higieno in zapravljanje. Na mesec lahko torej za določen namen porabimo samo določeno vsoto denarja. Kar ostane, damo v šparovčev. Podobno velja za denarnico za trgovino, s katero gremo v trgovino po hrano in kozmetične potrebščine. Vse kar konec meseca v denarnici ostane lahko hranimo ali za nagrado zapravimo na stvareh, ki niso življenjsko nujne a nas veselijo. Dobra strategija, da po nepotrebnem ne zapravimo preveč je tudi nakupovalni listek. V trgovino se odpravimo z nakupovalnim listkom in kupimo izključno to, kar je zapisano na njem, da zares potrebujemo. Pomaga tudi, če v trgovino ne gremo lačni, saj takrat pogosto kupimo stvari, ki jih sicer ne bi. Ena izmed učinkovitih strategij je tudi mesečno beleženje stroškov. Če si beležimo čisto vse stroške, lahko na koncu meseca preverimo, za kateri namen smo porabili največ denarja in ali bi lahko tam tudi kaj prihranili.

Pripravila: Maja Hercog