Povzetek delavnice: Oblike dela za študente
Čas študija za mnoge študente med drugim predstavlja tudi čas, ko pričnejo pridobivati svoje prve delovne izkušnje. Ne glede na to s kakšnim namenom želi študent opravljati določeno delo, pa je pri urejanju svojega razmerja s potencialnim delodajalcem žal omejen. Zakon o visokem šolstvu (ZVis) v 69. členu namreč izrecno določa, da študentu pravice in ugodnosti iz naslova statusa študenta (npr. štipendija, subvencionirana prehrana in prevozi, itd.) pripadajo le v primeru, če ni v delovnem razmerju ali ne opravlja samostojne registrirane dejavnosti, ni vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu oziroma ni poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktor zasebnih zavodov. Posledično študent, ki želi zadržati vse svoje pravice iz naslova študenta, s svojim potencialnim delodajalcem ne more skleniti pogodbe o zaposlitvi za nedoločen ali določen čas (kljub morebitni zaposlitvi in izgubi predmetnih pravic, lahko študent poleg dela še vedno redno opravlja svoje študijske obveznosti). Kljub omejenim možnostim, še vedno obstojijo tri različne pravne podlage na podlagi katerih lahko študent opravlja delo pri delodajalcu in hkrati zadrži vse pravice in ugodnosti iz naslova statusa študenta. Slednje vam predstavljamo v nadaljevanju.
- DELO PREKO ŠTUDENTSKE NAPOTNICE
Študenti, ki želijo opravljati delo pri določenem delodajalcu, se praviloma odločajo za delo preko študentske napotnice. Kljub zelo veliki razširjenosti predmetne oblike dela študentov, pa delo preko študentske napotnice žal še vedno ni urejeno z lastnim zakonom. Za študente so tako še najpomembnejše določbe Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje, ki med drugim določa, da lahko delo preko študentske napotnice opravlja oseba s statusom študenta v Republiki Sloveniji, pri čemer pravilnik ne določa starostne omejitve (če nekoliko karikiramo: delo preko študentske napotnice bi lahko opravljala tudi oseba stara 60 let, v kolikor bi seveda imela status študenta).
Zaradi neobstoja posebnega zakona, ki bi uredil področje dela preko študentske napotnice, se pri urejanju delovnih razmerij, nastalih na tej pravni podlagi, smiselno uporabljajo določbe Zakona o delovnih razmerij (ZDR-1).
Pri delu preko študentske napotnice se študentje žal občasno srečujejo tudi s plačilno nedisciplino svojih delodajalcev. Študentom v tej zvezi svetujemo, da pred začetkom dela vedno preverijo ali se njihov potencialni delodajalec morebiti nahaja na enem izmed seznamov neplačnikov (slednje praviloma vodijo vsi študentski servisi). Prav tako študente izrecno opozarjamo, da po začetku dela pri delodajalcu od slednjega vedno zahtevajo, da jim vrne 4. izvod njihove napotnice, saj bodo le tako imeli ustrezno dokazilo, da so delo pri delodajalcu res opravljali. V kolikor pa s strani delodajalca že pride do zamude pri plačilu, naj se študenti nemudoma obrnejo na študentski servis, ki jim je izdal napotnico za delo. Slednji lahko nato pozove delodajalca k plačilu ali pa morebiti študenta poplača iz t.i. rizičnega sklada, ki ga je dolžan vsako leto oblikovati (sredstev v predmetnem skladu je žal precej malo).
- PODJEMNA POGODBA
Podjemno pogodbo ureja Obligacijski zakonik (OZ) v členih od 619 do 648. S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa se z njo zavezuje, da mu bo za to plačal. Pri tem je bistveno, da gre za neko začasno delo, saj bi v nasprotnem primeru bilo potrebno skleniti pogodbo o zaposlitvi.
Pri delu preko podjemne pogodbe so poleg določb zakona bistvene tudi določbe pogodbe, ki jo podpišeta delavec in delodajalec. Slednja predstavlja osnovo medsebojnega razmerja, zato je izredno pomembno, da pogodbo pred podpisom natančno preberete in delodajalca še pred podpisom opozorite na določbe, ki se vam morebiti zdijo sporne oziroma v vašo škodo.
Pri delu preko podjemne pogodbe morata delavec in delodajalec plačati prispevka za zdravstveno zavarovanje ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje in tudi poseben davek na določene prejemke. Višina prispevkov je razvidna iz spodaj priložene tabele.
- AVTORSKA POGODBA
Slednja je po svoji vsebini precej podobna podjemni pogodbi, zato se poleg določb Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP) smiselno uporabljajo tudi določbe Obligacijskega zakonika (OZ), ki se nanašajo na podjemno pogodbo. Z avtorsko pogodbo o naročilu dela se avtor zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar (99. člen ZASP). Pri tem je bistveno, da gre za neko avtorsko delo, kot so npr. govorjena dela, pisana dela, glasbena dela, itd.
Enako kot pri podjemni pogodbi, je tudi pri sklepanju avtorske pogodbe potrebno biti pozoren na določila pogodbe in svoje morebitno nestrinjanje izraziti že pred podpisom pogodbe.
Tudi pri opravljanju dela preko avtorske pogodbe je potrebno plačati prispevka za zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Zgoraj so bile na kratko predstavljene možne pravne podlage na podlagi katerih lahko študent opravlja delo pri delodajalcu in hkrati obdrži vse pravice in ugodnosti iz naslova študenta. V spodaj priloženi tabeli pa si lahko ogledate še finančno primerjavo posameznih oblik dela.