Povzetek delavnice: Študentske družine

Ker se veliko mladih parov pred nastopom starševstva ne odloči za sklenitev zakonske zveze, naj za začetek razrešimo dilemo, kako se lahko vzpostavi očetovstvo. Možna sta dva načina:

  • Z domnevo očetovstva, v zakonski zvezi
  •  priznanjem očetovstva (Priznanje očetovstva je mogoče pred samim rojstvom otroka ali po njem, ter se opravi na Centru za socialno delo.)

Naslednja dilema, ki se pri mladih parih, ki so v veselem pričakovanju pojavi, je, ali je za pridobitev posameznih pravic potrebna prijava skupnega gospodinjstva, odgovor na to vprašanje je, NE. Prijava skupnega gospodinjstva ni pogoj za pridobitev posameznih pravic. 

Na tem mestu je potrebno omeniti tudi dolžnost preživljanja, ki je urejena v 123. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ZZZDR. Iz njega izhaja, da so  starši dolžni otroke preživljati do 18. leta, v kolikor pa se redno šolajo pa do 26. leta. Preživninska obveznost staršev lahko postane subsidiarna, (to pomeni da so starši dolžni otroka preživljati le, če ga ni zmožen preživljati partner) če sklene zakonsko zvezo ali zunajzakonsko skupnost - pri tem gre za skupnost, ki je po učinkih (tj. pravicah in obveznostih) enaka zakonski zvezi. Vendar pa v primeru rojstva otroka obstaja domneva o obstoju zunajzakonske skupnosti, kar pomeni, da le-ta z rojstvom otroka med partnerjema nastane avtomatsko in je nasprotno potrebno dokazovati pred pristojnim organom. 

V primeru, ko te partner ni sposoben preživljati, nastopi subsidiarna odgovornost staršev. Tako bi bilo potrebno skleniti sporazum o preživljanju (pri notarju in v obliki izvršljivega notarskega zapisa). Višina preživnine se v takšnih primerih določi individualno, upoštevajoč vse okoliščine primera, in sicer glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Vedno pa se preživnina določi v denarni obliki, v mesečnem znesku in za naprej.


  • DENARNI PREJEMKI

Pravice, ki izhajajo iz starševstva so urejene v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) in Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS).

1) STARŠEVSKO NADOMESTILO Starševsko nadomestilo je prejemek, ki je vezan na starševski dopust - obe pravici pa posamezniku pripadata, če je zavarovan za starševsko varstvo. Do tega dodatka je starš upravičen, če je bil zaposlen in prijavljen v socialna zavarovanja.

2) STARŠEVSKI DODATEK pa  je denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila torej, če v času rojstva otroka niso zavarovani za starševsko varstvo (to pomeni, da niso zaposleni). Starševski dodatek znaša 252.04€ mesečno. Prejemek traja največ 365 dni od rojstva otroka, pravico pa je potrebno uveljavljati 30 dni pred predvidenim rojstvom otroka, najpozneje pa 30 dni po rojstvu otroka. Če se uveljavlja po tem roku, se pravica prizna od prvega naslednjega meseca po vložitvi vloge. V času prejemanja starševska dodatka, je njegov prejemnik tudi zdravstveno zavarovan in mu država plačuje prispevke.

àTisti od staršev, ki prejema dodatek, je avtomatsko tudi zavarovan za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato se mu prizna tudi pokojninska doba. Starševski dodatek lahko v celoti koristi mati otroka, lahko pa po 77. dneh pravico koristi tudi oče. V primeru da študent dela preko študentskega servisa ter hkrati prejema dodatek, je dobro, da na svoj študentski servis odnese potrdilo o prijavi v zavarovanje. Študentski servis mu tako ne bo odbil 15.5% od zaslužka za namen pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ureditev zadeve je tako dokaj enostavna. Na eni izmed izpostav Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zaprosiš za obrazec oz. potrdilo 007 ( gre za prostovoljno vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.) in ga odneseš na študentski servis, ki ti bo nato izplačal tudi teh 15.5%. 

3) OTROŠKI DODATEK

Otroški dodatek je dopolnilni denarni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Pravico do otroškega dodatka ima eden od staršev, prizna pa se za obdobje enega leta. Za podaljšanje pravice je potrebno vsako leto vložiti novo vlogo, prejema se lahko do dopolnjenega 18 leta otroka (73. in 75. člen ZSDP-1). Pravica do otroškega dodatka se uveljavlja v 30 dneh po rojstvu otroka in se prizna z mesecem otrokovega rojstva. Če se uveljavlja po tem roku, se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. Pravica do otroškega dodatka ti torej pripada, če izpolnjuješ pogoj glede materialnega cenzusa (dohodek na družinskega člana je manjši od materialnega cenzusa). Pri ugotavljanju materialnega položaja se uporabi enak postopek kot v primeru državne štipendije.

4) POMOČ OB ROJSTVU OTROKA

Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca. Znaša približno 280€. Namesto denarnega prejemka se lahko v enaki vrednosti zagotovijo paket, ki vsebuje potrebščine za nego otroka. V skladu z 69. členom ZSPD-1 ima pravico do pomoči ob rojstvu otroka vsak otrok, katerega mati in oče imata stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 64% neto povprečne plače. To pravico je potrebno uveljavljati v roku 60 dni po rojstvu otroka. Po tem roku pravice ni več možno uveljavljati. Pravico uveljavlja ali mati ali oče z Vlogo za uveljavljanje pravice do pomoči ob rojstvu otroka na Centru za socialno delo (o njej bodo odločali po rojstvu otroka).

Na tem mestu velja omeniti tudi to, da nekatere občine tudi same zagotavljajo tudi dodatno pomoč ob rojstvu otroka, vendar pa so zneski te pomoči od občine do občine različni.

5) DRŽAVNA ŠTIPENDIJA

Državna štipendija in otroški dodatek se uveljavljata skupaj, na enotnem obrazcu (poleg ostalih prejemkov). Pri tem pa je zelo pomembno, da te pravice uveljavljaš v naslednjem vrstnem redu:

1. otroški dodatek,

2. denarna socialna pomoč,

3. varstveni dodatek,

4. državna štipendija

Ta vrstni red je pomemben, saj CSD po tem vrstnem redu presoja upravičenost vlagateljev. To pomeni, da če vlagatelj zaprosi le za državno štipendijo, CSD ugotovi pa, da je upravičen tudi do otroškega dodatka, upošteva otroški dodatek v višini, kot če bi bil ta denarni prejemek vlagatelju dodeljen. To pomeni, da ga CSD upošteva pri ugotavljanju ali je vlagatelj upravičen do kasnejše pravice na seznamu denarnih prejemkov, kljub temu, da ga vlagatelj v resnici ne prejema. Lahko se torej zgodi, da vlagatelj ne bo prejel državne štipendije za katero je zaprosil (ker se bo v njegov dohodek vštela višina otroškega dodatka, kot da ga prejema, čeprav ga v resnici ne). Vlagatelj torej ne bo dobil ne otroškega dodatka in ne državne štipendije.

V takem primeru tako preventivno označi vse prejemke v navedenem vrstnem redu. V kolikor kljub prejemanju državne štipendije in ostalim dohodkov ter premoženja ne presegaš materialnega cenzusa, ki je določen za prejemanje otroškega dodatka, lahko poleg štipendije prejemaš tudi otroški dodatek.

Za študente, ki so poročeni ali živijo v zunajzakonski skupnosti ali postanejo roditelji ter skrbijo za otroka, se pri ugotavljanju materialnega položaja upošteva zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti. Kot smo povedali že zgoraj, se domneva, da med dvema osebama, ki nista sklenili zakonske zveze, obstaja zunajzakonska skupnost ne glede na čas trajanja, če se jima je rodil skupni otrok ali sta ga posvojila in ne gre za enostarševsko družino in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza neveljavna.

Za pridobitev pravice do državne štipendije lahko zaprosiš z enotno Vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev kadarkoli med letom na krajevno pristojnem Centru za socialno delo.


Študent, ki prejema državno ali Zoisovo štipendijo in hkrati prejema starševski dodatek, lahko štipendijo prejema dalj časa. Če mu je dovoljen ponovni vpis v isti letnik, potem lahko štipendijo prejema 2-krat za isti letnik. To pravico lahko uveljavlja le v času prejemanja starševskega dodatka.

6) DENARNA SOCIALNA POMOČ

Denarna socialna pomoč se izplačuje enkrat mesečno, prvič pa se dodeli za največ tri mesece. Po izteku te dobe je treba zanjo ponovno zaprositi, če se okoliščine niso spremenile. Ponovno se lahko dodeli za največ šest mesecev.

Za prejemanje denarne socialne pomoči je najprej potrebno urediti preživninska razmerja.

V primeru da se znajdete v materialni ogroženosti zaradi izrednih stroškov, povezanih s preživetjem, na nastanek katerih ne morete vplivati, lahko zaprosite za izredno denarno socialno pomoč.


  • BIVANJE

Študentske družine lahko zaprosijo za bivanje v študentskem domu, ki je zanje namenjen v Rožni dolini. Dom ima urejen vrtec za otroke in številne druge dejavnosti. V omenjeno enoto študentskih domov pa se lahko preseliš šele, ko rodiš otroka in ne že med samo nosečnostjo.

Subvencionirano bivanje je mogoče v študentskem domu ali pri zasebniku s subvencijo. Prošnjo za nastanitev v okviru subvencioniranega bivanja je mogoče oddati tudi izven z razpisom določenih rokov, saj gre v primeru nosečnosti za nepredvidljive okoliščine. Subvencija se lahko dodeli tudi za partnerja študentke ali študenta, če je državljan Republike Slovenije in ima status študenta ter se izobražuje po študijskih programih, ki se izvajajo kot redni ali kot izredni študij najmanj tri dni v tednu, ter ni v delovnem razmerju ali samozaposlen.

Pri sprejemu v študentski dom se študentu z otrokom, ki bo imel med študijem otroka pri sebi, k skupnemu številu točk prišteje še 100 točk.

Mati oziroma oče študent ima zaradi starševstva pravico do podaljšanja bivanja v študentskem domu, in sicer za eno leto.


  • PREHRANA

Vsaka študentska družina je upravičena do desetih dodatnih subvencij za študentsko prehrano na mesec za vsakega otroka, uveljavlja pa jo lahko samo eden izmed staršev. Če ima družina 2 otroka, je torej upravičena do dvajsetih dodatnih subvencij mesečno. Starš študent, ki ima urejeno prehrano za svojega otroka, lahko koristi dve subvenciji hkrati.

 

  • PRAVICA DO PODALJŠANJA ŠTUDENTSKEGA STATUSA

V skladu z 70. členom Zakonom o visokem šolstvu (ZVis) imajo študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka.


  • OTROŠKI VRTEC

V študentskem naselju v Rožni dolini deluje enota Viških vrtcev, ki je namenjena otrokom staršev študentov. Enota je namenjena starostni skupini med enajstimi meseci in tremi leti. Starši, ki bivajo v študentskem domu in otroka vpišejo v vrtec v Rožni dolini, dobijo pri vpisu 45 dodatnih točk.

Starši lahko na podlagi 24. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) z enotno Vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev zaprosijo za znižanje plačila vrtca.

Po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev so starši oproščeni plačila vrtca za drugega in vsakega nadaljnjega otroka, kar lahko zaprosijo na Vlogi za oprostitev plačila vrtca za drugega in nadaljnje otroke iz iste družine, ki so hkrati vključeni v vrtec , ki so hkrati vključeni v vrtec. Vlogo za znižano plačilo vrtca ali oprostitev plačila vrtca oddate na Centru za socialno delo.

 

  • DODATNA POMOČ

V primeru potrebne dodatne pomoči, se lahko obrneš na Zavod Študentska svetovalnica, kjer ti bomo z nasveti z veseljem pomagali,  ali na naslednje organizacije:

Fundacija Študentski tolar

Zveza ŠKIS

Občina tvojega stalnega prebivališča

Karitas

Center za socialno delo (ki je pristojen za kraj tvojega stalnega prebivališča)

Povzetek pripravila Gala Andrić Rebolj