Povzetek predavanja: Kaj vse moram vedeti o študiju?

Verjetno ste se vsi, tako bodoči kot tudi sedanji študenti, že večkrat srečali s številnimi vprašanji s področja študija, na katera niste našli pravih odgovorov. Gre namreč za področje, ki se velikokrat spreminja, tako na zakonodajnem področju kot tudi skozi prakso fakultet. V nadaljevanju bodo predstavljene različne oblike študija ter pravice in ugodnosti, ki vam na podlagi statusa študenta pripadajo.

PRVI VPIS NA FAKULTETO

Vsak študent ima pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi, z zakonom, statutom in študijskim programom določenimi pogoji. Vpis na fakulteto pa je šele naslednji korak, saj je potrebno najprej oddati prijavo na želeno fakulteto. Postopek oddaje prijave na izbrani študij poteka tako, da znotraj prijavnega roka kandidat po vrstnem redu izbere tri fakultete, na katere se želi vpisati. Pri tem je vrstni red zelo pomemben, saj bo kandidat sprejet na tisto fakulteto, za katero bo najprej izpolnjeval vse pogoje. Prijavni roki so določeni v vsakokratnemu razpisu za vpis v visoko šolstvo. Prijavni roki so trije, pri čemer se lahko v drugem prijavnem roku prijavijo tisti kandidati, ki niso oddali prijave v prvem roku, tisti, ki v prvem prijavnem roku niso bili nikamor sprejeti ali se niso vpisali na študijski program, na katerega so bili sprejeti, kot tudi tisti kandidati, ki so se iz tega študijskega programa izpisali do 17.8.2018. V tretjem prijavnem roku se lahko prijavijo tisti kandidati, ki se niso prijavili v prvih dveh rokih, tisti, ki niso bili sprejeti na noben program in tisti, ki so bili sprejeti na program, ki se ne bo izvajal. V tem roku se lahko kandidati prijavijo samo še na tiste študijske programe, kjer so ostala prosta vpisna mesta. Kandidat prijavo odda na podlagi elektronskega obrazca preko spletnega portala eVŠ.

Šele, ko je posameznik sprejet na eno izmed fakultet se mora v naslednjem koraku nanjo vpisati. Zavezujoč je torej šele dejanski vpis na fakulteto, ne pa že sama prijava. Vpis se izvede na podlagi povabila fakultete k vpisu, ki lahko poteka fizično na fakulteti ali elektronsko z izpolnitvijo vpisnega lista.

Za študente pa velja posebna ugodnost, in sicer, študenti, ki se do 15. oktobra tekočega študijskega leta iz fakultete izpišejo, se zanje šteje, kot da na fakulteto nikoli niso bili vpisani in s tem ohranijo svoj bonus.

BONUS

Vsak študent ima pravico, da lahko enkrat tekom študija redno ponavlja neuspešno opravljen letnik ali spremeni študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu. Ko to pravico izkoristi, lahko ponavlja letnik ali spremeni študijski program samo ob plačilu šolnine.

Študent, ki to pravico izkoristi, na isti stopnji izobraževanja ne more koristiti absolventskega staža. Pravici se torej medsebojno izključujeta. Izjema velja pri enovitih magistrskih študijskih programih, kjer študentu pripada tako bonus kot tudi pravica do koriščenja absolventskega staža. Bonus pripada študentu na vsaki stopnji izobraževanja posebej.

PREPIS

Za prepis gre, ko se študent iz študijskega programa, ki ga trenutno obiskuje izpiše in se vpiše v prvi letnik drugega študijskega programa. Gre torej za spremembo izobraževalnega programa, pri čemer se študent vedno vpiše v prvi letnik drugega študijskega programa. Postopek prepisa poteka podobno kot prvi vpis na fakulteto. Razlika je zgolj v tem, da je potrebno pri prepisu predložiti izpisnico iz sedanje fakultete. S tem, ko se študent iz sedanje fakultete izpiše, izgubi status in s tem vse pravice in ugodnosti, ki iz njega izhajajo. Z namenom ohranitve študentskega statusa zato znotraj Univerze v Ljubljani dopuščajo, da študent izpisnico ne predloži že ob dejanskem vpisu na novo fakulteto, ampak šele naknadno, to je s prvim oktobrom novega študijskega leta. Študent, ki se je iz fakultete izpisal se na isti študijski program ponovno ne more vpisati.

Če se študent prepiše na sorodni študij, se mu lahko priznajo določene že opravljene študijske obveznosti, pri čemer se je o tem potrebno pozanimati pri posamezni fakulteti, na katero se bo študent prepisal.

PREHOD

Pri prehodu gre prav tako za spremembo študijskega programa, razlika s prepisom se kaže v tem, da se pri prehodu študent vpiše v višji letnik drugega študijskega programa. Prehajati je mogoče samo med sorodnimi študijskimi programi, pod pogojem, da se študentu prizna vsaj polovica ECTS točk. Vpisna mesta po merilih za prehode so v razpisu določena posebej. Ker predstavlja prehod spremembo študijskega programa, se tudi v tem primeru šteje, da je študent izkoristil bonusa, ki ga ima na podlagi zakona.

PAVZIRANJE

Pavzirati pomeni biti vpisan na fakulteto brez statusa študenta in s tem brez vseh pravic in ugodnosti, ki iz slednjega izhajajo. Za to možnost se običajno odločijo študenti, ki ne želijo izkoristiti bonusa ali pa študenti, ki so bonus že izkoristili, niso pa izpolnili pogojev za napredovanje v višji letnik. Med tem, ko študent pavzira, lahko s soglasjem fakultete, ob plačilu, opravlja še neopravljene študijskega obveznosti. Ko izpolni pogoje za vpis v višji letnik, lahko po pavziranju nadaljuje s študijem, pri čemer mora v primeru, ko je prekinitev trajala več kot dve leti, za nadaljevanje študija vložiti prošnjo na Komisijo za študijske zadeve ali drug organ, določen s pravili fakultete. Če se je v času od prekinitve študija spremenil študijski program, določi organ tudi diferencialne izpite ali druge obveznosti, ki jih mora študent opraviti, da lahko nadaljuje s študijem.

IZJEMNI VPIS

Študent, ki iz opravičenih razlogov ni izpolnil vseh obveznosti, ki so potrebne za napredovanje v višji letnik, se lahko na podlagi posebne prošnje, izjemoma vpiše v višji letnik. Kot opravičeni razlogi, zaradi katerih ni pravočasno opravil vseh študijskih obveznosti se štejejo npr. materinstvo, daljša bolezen, izjemne socialne in družinske okoliščine, aktivno sodelovanje v organih univerze, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, priznan status osebe s posebnimi potrebami.

O prošnji za izjemni vpis odloča Komisija za študijske zadeve oziroma drug organ, ki je določen s pravili fakultete. V primeru pritožbe študenta zaradi zavrnitve prošnje, na drugi stopnji odloča senat fakultete. Zoper dokončno odločitev senata, lahko študent sproži poseben postopek pred Upravnim sodiščem RS, tj. upravni spor.

VZPOREDNI ŠTUDIJ

Vzporedni študij je hkratni študij po dveh ločenih programih na isti stopnji izobraževanja in predstavlja izjemo od pravila, da študent ne more biti hkrati vpisan na dva visokošolska zavoda. Na vzporedni študij se lahko vpiše študent prve, druge ali tretje stopnje. Študent študija prve stopnje ali enovitega magistrskega študija se lahko vzporedno vpiše v drug študijski program po uspešno končanem prvem letniku, če izpolnjuje pogoje za vpis na vzporedni študij. Študent, ki uspešno opravi obveznosti po obeh študijskih programih, dobi ločeno diplomo za vsakega od vzporednih študijskih programov.

Pri vzporednem študiju je pomembno, da je status študenta vezan na matično fakulteto. To pomeni da dokler ima študent status na matični fakulteti, lahko redno (tj. brezplačno) opravlja študijske obveznosti tudi na vzporednem študiju. Takoj, ko na matični fakulteti status izgubi, se mu na vzporednem študiju začne zaračunavati šolnina. Navedeno je posledica 77. člena Zakona o visokem šolstvu, ki določa, da se študentu šolnina zaračuna, če ima že doseženo izobrazbo, ki ustreza najmanj ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, v katerega je vpisan. Ker študent z zaključkom študija na matični fakulteto pridobi takšno stopnjo izobrazbe, se mu začne na vzporednem študiju zaračunavati šolnina.

Mesta za vzporedni študij so razpisana posebej, zunaj razpisnih mest, kar pomeni, da ni nujno, da jih vsaka fakulteta razpiše. Število vpisnih mest pri posameznem študijskem programu ne sme biti večje kot 5% glede na razpisano število mest za vpis v prvi letnik rednega študija. Teh mest torej fakulteta ni dolžna razpisati, če pa jih, mora upoštevati omejitev. Poleg prijave na elektronskem portalu eVŠ je potrebno fakulteti, na katero se študent vzporedno prijavlja poslati potrdilo o opravljenih obveznostih za vpis v višji letnik na matični fakulteti ter soglasje matične fakultete, če je potrebno.

ŠTUDIJ DIPLOMANTOV

Študent se lahko po uspešno zaključenem dodiplomskem študiju vpiše v prvi letnik drugega dodiplomskega študija. Gre za zaporedni študij oziroma za tako imenovani študij diplomantov. Na drugi dodiplomski študij se lahko študent vpiše kot diplomant ali pa kot redni ali izredni študent. V vseh primerih pa mora plačati šolnino, saj je tak študent z zaključkom enega dodiplomskega študija že dobil stopnjo izobrazbe. Razlika, ali se študent vpiše na mesta za diplomante ali pa na redna, izredna mesta se kaže v tem, da so mesta za diplomante v razpisu določena posebej, nekatere fakultete jih sploh ne razpisujejo. Za prijavo na mesta za diplomante veljajo tudi drugačni prijavni roki. Če se študent vpisuje na mesta za diplomante, se vpisuje z drugimi diplomanti, v primeru omejitve vpisa pa se upošteva uspeh, ki ja študent dosegel na prejšnjem dodiplomskem študiju ter sorodnost študija. Če pa se vpisuje na redna ali izredna mesta, se vpisuje z ostalimi maturanti, pri omejitvi vpisa pa se upošteva uspeh, ki ga je dosegel na maturi ter šolski uspeh zadnjih dveh letnikov.

PRENEHANJE STATUSA ŠTUDENTA

Študentu, ki je zaključil dodiplomski ali podiplomski študij, preneha status z iztekom študijskega leta, v katerem je končal študij. To pomeni, da študent, ki je magistriral npr. aprila, ohrani status vse do konca študijskega leta (do konca septembra) in s tem tudi vse pravice in ugodnosti, ki iz statusa izhajajo. Enako velja za tiste študente, ki so dokončali dodiplomski študij sredi študijskega leta.

Študent, ki koristi absolventski staž, ohrani status do izteka 12 mesecev po koncu zadnjega semestra.

ZAGOVOR DIPLOMSKEGA/MAGISTRSKEGA DELA

Študent lahko brezplačno zagovarja diplomsko oziroma magistrsko delo do izgube študentskega statusa. Po izgubi statusa pa mora zagovor plačati.

Ker se navedena določba Pravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani uporablja šele od študijskega leta 2017/2018, sedanja ureditev ne velja za študente, ki so do izgube statusa opravili vse študijske obveznosti razen zagovora, če od izgube statusa nista minili več kot dve leti, pod pogojem, da zaključno delo oddajo do 1.10.2019.

V kolikor imate v zvezi s študijem še kakšno vprašanje, se lahko kadarkoli obrnete na pravne svetovalce Zavoda študentska svetovalnica, in sicer preko elektronske pošte, telefona ali pa se v svetovalnici osebno zglasite.

Pripravila:

Katja Štemberger, pravna svetovalka Zavoda Študentska svetovalnica