Povzetek predavanja: Kako do štipendije?

Glavni namen štipendij je spodbujanje izobraževanja in doseganja višje stopnje izobrazbe ter vzpostavljanje enakih možnosti za izobraževanje. Gre v bistvu za dopolnilni prejemek, namenjen kritju stroškov, ki nastanejo v zvezi z izobraževalnim procesom. Vrste štipendij in sama ureditev štipendijskih razmerij je bila natančneje predstavljena na predavanju, ki smo ga 20. septembra izvedli v Zavodu Študentska svetovalnica. Če ste morda predavanje zamudili, si lahko  v tem prispevku ogledate kratek povzetek predstavljene vsebine.

Študenti v Republiki Sloveniji (RS) imajo načeloma na voljo šest različnih vrst štipendij, za katere lahko zaprosijo. To so državna, Zoisova, kadrovska štipendija in štipendija za deficitarne poklice, za Slovence v zamejstvu in po svetu ter štipendija Ad futura. Poleg naštetih je potrebno omeniti še štipendije, ki jih svojim občanom podeljujejo nekatere občine. Primer takšne štipendije je Štipendija Mestne občine Ljubljana za nadarjene dijake in študente.

Vsako štipendijsko razmerje je urejeno z določenimi zakoni in predpisi, ki pa se relativno hitro spreminjajo. Od 1. januarja 2014 je v veljavi nov Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1) in nova Pravilnika o dodeljevanju državnih in Zoisovih štipendijah. Omenjeni predpisi se uporabljajo za vsa štipendijska razmerja, ki so bila sklenjena po 1. januarju 2014.

SPLOŠNI POGOJI ZA PRIDOBITEV ŠTIPENDIJE:

Vsak prosilec za štipendijo mora izpolnjevati naslednje pogoje:

status dijaka/študenta

starost ob prvem vpisu na izobraževalni program (dijaki pred 19. oz. študenti pred 27. letom)

nezaposlenost

dodatni pogoji (materialni cenzus, posebni dosežek oz. povprečje ocen)

državljanstvo

Po novem ZŠtip-1 je mogoče sočasno prejemanje dveh štipendij. Štipendist lahko kadrovsko štipendijo ali štipendijo za deficitarne poklice v kombinaciji s katerokoli drugo štipendijo, štipendijo Ad futura pa v kombinaciji s katerokoli drugo štipendijo.

Osebe, ki  želijo zaprositi za katero izmed štipendij, morajo pravočasno poslati vlogo štipenditorju. V primeru državne štipendije je to CSD, roka za vložitev vloge pa ni več, zato je mogoče za državno štipendijo zaprositi kadarkoli med letom. Nasprotno velja za Zoisove štipendije, štipendije za deficitarne poklice ter štipendije za študij Slovencev v zamejstvu in po svetu, ki jih podeljuje Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (Javni sklad). Zanje je mogoče zaprositi le na podlagi javnega razpisa, ki pa za prijavo določa rok. Enako velja tudi za štipendijo Ad futura, ki jo prav tako podeljuje Javni sklad. Tudi slednja se podeljuje na podlagi objavljenega razpisa, vendar pa je za razliko od naštetih štipendije, pri katerih je določen zaprt rok za prijavo (npr. do 30. 9. 2017), pri štipendiji Ad futura pogosto določen odprt rok (npr. do porabe sredstev oz. najkasneje do 31. 12. 2017). V tem primeru je torej zelo pomembno, kako hitro kandidat odda svojo vlogo. Nekoliko drugačna pa je ureditev pri kadrovskih štipendijah. Slednje namreč podeljujejo delodajalci, zato ni razpisanega nekega splošnega roka za prijavo, ampak je slednji odvisen od posameznega delodajalca oziroma Javnega sklada, če gre za sofinancirano kadrovsko štipendijo.

DRŽAVNA ŠTIPENDIJA

Državne štipendije so namenjene študentom in dijakom, ki se izobražujejo in izhajajo iz socialno šibkejših družin. Prosilec mora poleg izpolnjevanja splošnih pogojev, izkazati še izpolnjevanje posebnega pogoja – pogoja materialnega cenzusa. Drugače povedano, izkazati mora, da povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega določenega zneska. Trenutno je materialni cenzus postavljen na 56% neto povprečne plače v Republiki Sloveniji. Okvirno lahko vlagatelj sam izračuna ali bo izpolnjeval pogoj materialnega cenzusa tako, da sešteje dohodke in premoženje vseh družinskih članov, ki se upoštevajo, nato znesek deli z 12 meseci in nato še s številom družinskih članov. Tako dobi povprečni mesečni dohodek na posameznega družinskega člana, ta pa mora biti nižji od postavljenega materialnega cenzusa. Štipendist mora pogoj materialnega cenzusa izpolnjevati vsako leto. Višina dodeljene štipendije je odvisna od višine materialnega cenzusa, giba pa se med 70 – 190 EUR.

ZOISOVA ŠTIPENDIJA

Zoisove štipendije se dodeljujejo kot spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti. Študent, ki želi prejemati to vrsto štipendije, mora izpolnjevati splošne pogoje, posebni vstopni pogoj, izkazati pa mora tudi izjemni dosežek s področja znanja, raziskovanja ali umetnosti. Kot posebni vstopni pogoj se šteje ustrezni uspeh, ki ga je študent dosegel v predhodnem letu izobraževanja. Za študente 1. letnika študija se ob prehodu iz srednje šole na študij kot ustrezni uspeh šteje povprečna ocena najmanj 4,10 v zadnjem letniku srednje šole ali dosežena zlata matura. Za ostale študente pa se kot ustrezni uspeh upošteva povprečna ocena najmanj 8,50 ali uvrstitev med najboljših 5% v svoji generaciji.

Poleg navedenega, mora vlagatelj izkazati tudi izjemni dosežek z zadnjih dveh šolskih ali študijskih let. Kot izjemni dosežki se npr. štejejo najvišja mesta iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, sofinanciranih iz javnih sredstev, priznanja za najboljše raziskovalne naloge, udeležba in najvišja mesta na mednarodnih tekmovanjih iz znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti ali umetnosti, objava znanstvenoraziskovalne naloge ali znanstvenega prispevka v strokovni ali znanstveni publikaciji ali zborniku, nagrajeno znanstvenoraziskovalno, razvojno ali umetniško delo na državni ali mednarodni ravni, ipd. Vsak dosežek lahko vlagatelj uveljavlja le enkrat. Uveljavljati je možno individualni izjemni dosežek ali izjemni dosežek, dosežen v skupini z največ pet člani. Natančnejšo ureditev o tem, kaj vse se upošteva kot izjemni dosežek in koliko točk prinese določen uspeh,  vsebuje Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij.

Za nadaljnje prejemanje štipendije štipendistu ni več potrebno vsako leto izpolnjevati vstopnega pogoja in pogoja izjemnega dosežka, ampak zadostuje, da izkaže že enega izmed njiju. Če želi torej še naprej prejemati štipendijo, mora do začetka novega študijskega leta vložiti vlogo za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije, v njej pa izkazati ali povprečno oceno najmanj 8,50 ali uvrstitev med 5% najboljših v generaciji ali izjemni dosežek.

Osnovni znesek Zoisove štipendije (brez dodatkov) za študente, ki se izobražujejo v RS, znaša 140 EUR, za tiste, ki se izobražujejo v tujini pa 280 EUR.

KADROVSKA ŠTIPENDIJA

Namen kadrovskih štipendij je povezovanje človeških virov in zaposlovalne sfere, kajti podjetja si lahko preko dolgoročnega kadrovskega načrtovanja zagotovijo razvoj ustreznih kadrov in na ta način spodbudijo razvoj podjetij. Kadrovske štipendije delimo na sofinancirane in nesofinancirane. Le za sofinancirane se uporabljajo določbe ZŠtip-1, saj se le v tem primeru določen del sredstev izplača iz državnega proračuna. V vsakem primeru pa je pri kadrovskih štipendijah glede pravic in obveznosti strank najpomembnejša sama pogodba o štipendiranju. V njej namreč stranki določita medsebojne pravice in obveznosti. Večina kadrovskih štipendij vključuje poleg uspešnega nadaljevanja oziroma zaključka izobraževanja vključuje tudi obveznost zaposlitve pri štipenditorju po končanem izobraževanju. Ta obveznost je praviloma tudi terminsko opredeljena. Največkrat se mora kadrovski štipendist pri štipenditorju zaposliti za najmanj za toliko časa, kolikor je prejemal kadrovsko štipendijo. Delodajalec se lahko s svojim kadrovskim štipendistom dogovori tudi za druge obveznosti, kot so obvezna počitniška praksa, diplomska naloga, vezana na podjetje, itd.

Študenti se lahko s kadrovskimi štipendijami, ki jih podeljujejo delodajalci, seznanijo na več načinov. Številni delodajalci oddajo svoje potrebe po kadrovskih štipendistih na spletni strani Javnega sklada. Potrebe po štipendistih objavljajo na svojih straneh tudi Regionalne razvojne agencije, prav tako pa je nekateri delodajalci objave naredijo v svojih internih glasilih, na svojih spletnih straneh ali v javnih občilih.

AD FUTURA

Namen štipendij Ad futura je spodbujanje mednarodne mobilnosti. Dodeljujejo se za izobraževanje v tujini, za študijske obiske v tujini ter za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja in raziskovanja v tujini. Tako kot pri vseh drugih štipendijah v Republiki Sloveniji, se tudi pri štipendijah Ad futura zahteva, da vlagatelji izpolnjujejo splošne pogoje iz ZŠtip-1. Nekoliko drugačna ureditev velja le za štipendijo Ad futura za izobraževanje v tujini. Starostna omejitev je pri tej vrsti štipendije namreč omejena na 28. let starosti in ne 27, kot to velja za ostale štipendije.

Poleg splošnih pogojev pa se pri dodeljevanju Ad futura štipendij upoštevajo še posebni pogoji. Slednji niso vedno enaki, saj se merila, ki se uporabijo za izbiro ali kot razmejitvena merila med vlagatelji, ki izpolnjujejo pogoje javnega razpisa, glede na namen programa določijo s posameznim javnim razpisom. Primeri takšnih pogojev pa so npr.: področje ali smer izobraževanja, državljanstvo, država izobraževanja ali gostovanja, omejitve ali zahteve glede predhodnega, trenutnega ali drugega izobraževanja, omejitve in zahteve, ki jih mora izpolnjevati tekmovanje, ipd.

Obveznost štipendista, ki prejme štipendijo Ad futura za obiske ali tekmovanja v tujini je ta, da mora po koncu dogodka izkazati štipenditorju, da se je dogodka resnično udeležil in da so bila sredstva namensko porabljena. To stori tako, da v 30 dneh od zaključka študijskega obiska ali tekmovanja  predloži poročilo in dokazila o udeležbi oziroma porabi sredstev. Drugačna ureditev pa velja za štipendijo Ad futura za izobraževanje. V kolikor namreč študent prejme štipendijo za izobraževanje v tujini, mora študij dokončati v predvidenem roku, poleg tega pa je, če javni razpis tako določa, dolžan najkasneje v treh mesecih po zaključku izobraževanja, za katerega je prejel štipendijo, skleniti delovno razmerje z delodajalcem s sedežem v RS ali se prijaviti v evidenco brezposelnih oseb v RS. Zaposlitev v RS mora trajati najmanj toliko časa, kolikor je štipendist prejemal štipendijo. V kolikor te obveznosti v izpolni, je dolžan vrniti vse zneske štipendij.

ŠTIPENDIJA ZA DEFICITARNE POKLICE

Namen štipendij za deficitarne poklice je spodbujanje mladih za izobraževanje za tiste poklice, za katere je na trgu zaznati razkorak med trenutnim in prihodnjim številom razpoložljivih kadrov in predvideno ponudbo delovnih mest. Namen in cilje štipendij za deficitarne poklice se opredeli v politiki štipendiranja, ki jo sprejme Vlada RS za obdobje petih let. V študijskem letu 2017/2018 so se v nabor deficitarnih poklicev uvrstili npr.: mizar, tesar, kamnosek, pek, slaščičar, mesar, oblikovalec kovin orodjar, mehatronik operater, ipd.

Študent, ki želi prejemati omenjeno štipendijo mora poleg splošnih pogojev izkazati še, da se izobražuje na ravneh izobraževanja in področjih, opredeljenih v politiki štipendiranja.V kolikor Javni sklad prejme večje število vlog, kot je razpisanih štipendij, potem se vloge razvrščajo na podlagi višje povprečne ocene v zaključnem razredu osnovne šole te na podlagi višje povprečne ocene izbirnih predmetov v zaključnem razredu osnovne šole. Višina štipendije znaša 100 EUR mesečno.

ŠTIPENDIJA ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU

Štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu so namenjene pripadnikom avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah in potomcem slovenskih izseljencev za študij 1. ali 2. stopnje v Republiki Sloveniji. Osnovni namen štipendiranja je spodbujati povezovanje mladih slovenskih rojakov v zamejstvu in po svetu z matično domovino.

Upravičenci do te štipendije so študenti, ki izpolnjujejo splošne pogoje, poleg tega pa morajo izkazati enega izmed naslednjih osebnih statusov:

– je Slovenec s stalnim prebivališčem zunaj RS, ki ima državljanstvo RS,

– je Slovenec s stalnim prebivališčem zunaj RS, ki ima status Slovenca brez državljanstva RS,

– je Slovenec s stalnim prebivališčem zunaj RS brez državljanstva RS in brez statusa Slovenca brez državljanstva RS.

Osebni status iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka se ugotavlja v skladu z Zakonom o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, in sicer na podlagi odločbe ali mnenja državnega organa, pristojnega za sodelovanje s Slovenci zunaj Republike Slovenije. Vloge vlagateljev, ki prvič zaprošajo za to štipendijo se ocenjujejo na podlagi treh meril: povprečne ocene, aktivnega sodelovanja v slovenskih društvih, organizacijah oziroma drugih strukturah zunaj Republike Slovenije ter ocene Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Višina štipendije znaša 200 EUR, poleg tega pa je štipendistu lahko izplačuje tudi prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, če ni obvezno zdravstveno zavarovan iz drugega naslova.

Verjamemo, da so se vam ob prebiranju prispevka pojavila še kakšna dodatna vprašanja. Z njimi se lahko z njimi obrnete direktno na nas. Pokličite nas na 01 / 438 02 53 in se dogovorite za brezplačno svetovanje, ali nas obiščite na Kersnikovi 4 v Ljubljani. Če vam je zaradi oddaljenosti lažje, se lahko na nas s svojimi vprašanji obrnete tudi po e-pošti na info@svetovalnica.com.

Karin Drole