Povzetek predavanja: KAKO NAJ ZNIŽAM SVOJO DOHODNINSKO OBVEZNOST?

Čas študija je tudi čas, ko študenti vstopamo na trg dela. S prisluženim denarjem in novimi izkušnjami pa pride tudi obveznost za plačilo dohodnine. Na predavanju Kako naj znižam svojo dohodninsko obveznost?, smo spoznavali kaj dohodnina sploh je in kako njeno obveznost znižati. V povzetku predavanja lahko preberete osnovne informacije o dohodnini in znižanju plačila le-te, na koncu članka pa si lahko pogledate tudi primer izračuna dohodninske obveznosti.

Povzetek predavanja: KAKO NAJ ZNIŽAM SVOJO DOHODNINSKO OBVEZNOST?

Kaj je dohodnina?

Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb. Področje dohodnine urejata dva zakona: Zakon o dohodnini (ZDoh-2) in Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2). Za pravilen izračun dohodnine in uveljavljenje različnih olajšav in stroškov pa je ključnega pomena tudi lestvica za odmero dohodnine, ki jo vsako leto pripravi Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) in razni obrazci za uveljavljanje pravic, ki so prav tako dostopni na FURS-u.

Obdavčljive dohodke v 18. členu ureja ZDoh-2. Obdavčljivi dohodki so predvsem dohodek iz zaposlitve (tudi delo preko študentske napotnice, avtorskih in podjemnih pogodb ter družinska pokojnina) in drugi dohodki, ki jih navaja 18. člen ZDoh-2. V skladu z ZDoh-2 niso obdavčeni naslednji dohodki: dediščine, volila, darila, dobitki od iger na srečo, izplačila iz zavarovanja, sredstva ali dobički, ki jih pridobi fizična oseba na podlagi prenosov sredstev med svojim podjetjem in svojim gospodinjstvom in ugodnost, ki jo prejme fizična oseba pri nakupu blaga in storitev.

Poznamo pa še tretjo kategorijo prihodkov, ki so oproščeni plačila dohodnine. Določeni so od 20. do 34. člena ZDoh-2. Ti dohodki so med drugim: štipendije, preživnine, odškodnine…

Kaj so dohodninske olajšave in katere lahko uveljavljam?

Olajšave so zneski, ki jih določi država in so namenjeni znižanju dohodninske osnove in posledično znižanju dohodnine. Poznamo splošno olajšavo, ki jo lahko uveljavlja vsak zavezanec, pod pogojem, da za njega kdo drug ne uveljavlja olajšave za vzdrževanega družinskega člana, osebno olajšavo, ki jo uveljavljajo invalidi, posebno osebno olajšavo(študentsko) namenjeno študentom in dijakom, za dohodke od dela preko študentske napotnice ter posebne olajšave za vzdrževane družinske člane. Višine olajšav so določene v dohodninski lestvici.

Za študente je ključnega pomena posebna osebna olajšava, ki jo imenujemo tudi študentska olajšava in je namenjena zgolj dohodkom, ki jih študent dobi od dela preko študentske napotnice. V letu 2018 znaša višina študentske olajšave 3302,70€. Pri izračunu dohodninske obveznosti pa je za študente pomembna tudi splošna olajšava oziroma olajšava za vzdrževanega družinskega člana. Ti dve olajšavi se namreč izključujeta: če vas starši uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana, vi ne morete uveljavljati splošne olajšave in obratno. Lahko pa si olajšavo poljubno razdelite po mesecih. Vzdrževan družinski član je študent lahko maksimalno do 26. leta starosti. Z naslednjim mesecem, ko dopolni 26 let, ne more več biti vzdrževan družinski član. 

V maju in juniju FURS vsem davčnim zavezancem na dom pošlje informativni izračun dohodnine. Če glede informativnega izračuna ne vložite ugovora, postane ta informativni izračun vaša dohodninska odločba in je potrebno znesek, ki je napisan v odločbi, poravnati. Če je izračun napačen, lahko posameznik vloži ugovor in FURS bo izdal novo odločbo o odmeri dohodnine, ko bo v postopku odločil. V informativnem izračunu dohodnine je razvidno tudi, katere olajšave in stroške je FURS pri izračunu upošteval.

Kako lahko poleg olajšav znižam svojo dohodninsko obveznost?

Prva od možnosti je uveljavljanje stroškov v zvezi z delom. Študenti lahko poleg normiranih stroškov, ki znašajo 10% bruto zaslužka in se upoštevajo avtomatično, uveljavljajo tudi dejanske stroške. Študentje lahko kot stroške v zvezi z delom uveljavljajo le stroške prevoza na delo. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja določa, da se povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, do višine stroškov javnega prevoza od običajnemu prebivališču najbližjega postajališča do mesta opravljanja dela, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča. Če delojemalec iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javnega prevoza, se v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov prevoza do višine 0,18 EUR za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

Stroške v zvezi s prihodom na in iz dela lahko uveljavljamo s pomočjo obrazca, ki ga najdete na spletni strani FURS. Obrazec predvideva tudi dokazilo o opravljanju dela. V praksi je dovolj, da obrazcu predložite evidenco dela, ki jo podpiše in ožigosa vaš delodajalec. Če želite, da vam bodo dejanske stroške upoštevali že ob informativnem izračunu dohodnine, je potrebno obrazec FURS-u posredovati do 5.2., sicer pa boste to lahko uveljavljali še v ugovoru na informativni izračun dohodnine. 

Druga možnost za znižanje dohodninske obveznosti pa je, da uveljavljamo del splošne olajšave. Če se odločite, da boste uveljavljali del splošne olajšave, to pomeni, da vas starši ne bodo mogli vseh 12 mesecev uveljavljati za vzdrževanega družinskega člana. Lahko pa si splošno olajšavo/olajšavo za vzdrževane družinske člane z vašimi starši razdelit poljubno po mesecih. Če študent uveljavlja 7 mesecev splošne olajšave, lahko njegov starš študenta kot vzdrževanega družinskega člana uveljavlja 5 mesecev. Kako boste uveljavljali splošno olajšavo lahko FURS-u preko posebnega obrazca sporočite do 5.2. in bodo to že upoštevali pri informativnem izračunu. Druga možnost pa je, da to naredite v ugovoru na informativni izračun dohodnine. Takrat morata vsebinsko usklajen ugovor vložiti študent in starš. 

Kako izračunati dohodninsko obveznost?

Za izračun dohodninske obveznosti moramo najprej ugotoviti, koliko znaša seštevek bruto obdavčljivih dohodkov, ki smo jih zaslužili v preteklem davčnem letu (od 1.1. do 31.12.). Pri tem nam je v pomoč ZDoh-2, ki določa kateri dohodki so obdavčljivi in kater ne. Več o tem lahko preberete na začetku članka. Ko smo vse obdavčljive dohodke sešteli, dobimo bruto davčno osnovo.

Drugi korak izračuna dohodnine je, da od bruto davčne osnove odštejemo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki znašajo 15,5% bruto davčne osnove. V drugem koraku odštejemo tudi 10% normiranih stroškov, ki nam jih za delo preko študentske napotnice država avtomatično prizna. Na tej točki lahko odštejemo tudi dejanske stroške, ki smo jih uveljavljali.

V tretjem koraku odštejemo še olajšave, ki jih bomo za preteklo dohodninsko obdobje uveljavljali. Za dohodke od študentskega dela nam pripada 3.302,70€ posebne osebne (študentske) olajšave. Na tej točki odštejemo tudi (del) splošne olajšave, ki jo bomo uveljavljali. Dobljen znesek je naša neto dohodninska osnova.

V zadnjem koraku na neto dohodninsko osnovo obračunamo davek v skladu z lestvico, ki je objavljena na FURS-u. Za neto dohodninsko osnovo do 8.021,34€ 16%, za neto dohodninsko osnovo od 8.021,35 do 20.400,00€ 25% itd, kakor je določeno v dohodninski lestvici. 

Znesek ki smo ga dobili je dohodnina, ki jo bomo morali za preteklo leto plačati. Ker je v zadnjem času praksa nekaterih posredovalnic študentskega dela, da odvajajo akontacijo dohodnine od vseh nakazil, je potrebno od zneska dohodnine odšteti znesek že odvedene dohodnine (akontacije). Če je številka, ki smo jo dobili negativna to pomeni, da bomo dobili vrnjeno dohodnino. 

Primer izračuna 1:
Študent, ki je vzdrževan družinski član 12 mesecev je z delom preko študentske napotnice zaslužil 4433€/bruto. Koliko dohodnine bo za leto 2018 plačal?

Bruto dohodek – 15,5% (pokojninsko in invalidsko zavarovanje) – 10% (normirani stroški)

4433€ - 687,12€ - 443,3€ = 3302,58€

Od dobljenega zneska odštejemo študentsko olajšavo, ki za dohodke preko študentske napotnice pripada vsem študentom v višini 3302,70€.

3302,58€ - 3302,70€ (študentska olajšava) = -0,12€ = neto dohodninska osnova

Če znaša neto dohodninska osnova 0 ali je celo negativna, od nje ne moremo odmeriti dohodnine. To pomeni, da naš študent ne bo plačal nič dohodnine. Iz tega izračuna izhaja tudi, da če ste v letu 2018 preko študentske napotnice zaslužili 4433€ ali manj, za ta znesek ne boste plačali dohodnine, saj je v celoti pokrit s študentsko olajšavo. Tako ste lahko vseh 12 mesecev vzdrževan družinski član. 

Primer izračuna 2:

Študent je v letu 2018 preko študentske napotnice zaslužil 10.000€/bruto in je vzdrževan družinski član vseh 12 mesecev. Koliko dohodnine bo plačal?

Postopek je enak kot pri prejšnjem primeru.

Bruto dohodek – 15,5% (PIZ) – 10%(NS) – 3302,70€ (študentska olajšava) = 4147,3€

Od naše neto dohodninske osnove 4147,3€ odmerimo 16% dohodnine. To pomeni, da bo moral naš študent plačati 663,57€ dohodnine.

Ker je znesek visok bi bilo dobro, da ga znižamo. Prvi od načinov je, da študent poleg normiranih stroškov uveljavlja še za 4147,3€ dejanskih stroškov. Če pa to ni mogoče, lahko poleg študentske olajšave uveljavlja še del splošne olajšave. Koliko mesecev se mu splača uveljavljati splošno olajšavo in koliko mesecev ga lahko uveljavljajo starši kot vzdrževanega družinskega člana? Poglejmo izračun:

Neto dohodninsko osnovo, ki znaša 4147,3€, delimo z zneskom splošne olajšave za en mesec. Ta znaša za letne dohodke do 11.166,37€ 543,32€ (vse to je razvidno iz dohodninske lestvice). 

Neto dohodninska osnova : mesečna splošna olajšava = meseci za uveljavljanje olajšave

4147,3€ : 543,32€ = 7,6

Iz tega izhaja, da se splača študentu uveljavljati splošno olajšavo 8 mesecev in ne bo plačeval dohodnine, saj bo njegova neto dohodninska osnova negativna. 

Bruto dohodek – 15,5%(PIZ) – 10%(NS) – 3302,70€(ŠO) – 8x543,32(SO) = -199,26€

Če bo olajšavo uveljavljal 7 mesecev, pa bo plačal 55€ dohodnine.

Bruto dohodek – 15,5%(PIZ) – 10%(NS) – 3302,70€ (ŠO) – 7x543,32€ (SO) = 344,06€

Od dobljene neto dohodninske osnove pa odmerimo še 16% davka in dobimo za plačilo 55€.

Pri uveljavljanju vzdrževanih družinskih članov pa naj vas opozorim še na to, da se bo zaradi uveljavljanja splošne olajšave povečal znesek dohodnine vaši staršev, saj vas ne bodo mogli uveljavljati kot vzdrževanega družinskega člana. Zato je dobro, da preračunate dohodninsko obveznost vas in staršev in preračunate najbolj optimalno razmerje uveljavljanja osebne olajšave in olajšave za vzdrževanega družinskega člana.

Če ste predavanje zamudili in so se vam ob prebiranju povzetka predavanja porodila kakšna vprašanja, vam bomo pravni svetovalci na Zavodu študentska svetovalnica z veseljem odgovorili nanje in vam pomagali. Kontaktirate nas lahko preko e-pošte info@svetovalnica.net , lahko nas obiščete vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 10h do 15h in v sredo od 12h do 17h v pisarni na Kersnikovi 4 ali pa nas pokličete na telefonsko številko 01/438 02 53. 

Za vse, ki pa vas bo maja in junija presenetil informativni izračun dohodnine že sedaj napovedujemo predavanje Kako napisati ugovor zoper informativni izračun dohodnine. 

Pripravila
Eva Gregorc, pravna svetovalka Zavoda Študentska svetovalnica