Povzetek predavanja: Oblike dela za študente

Kako delati in hkrati ohraniti vse pravice iz naslova statusa študenta? To vprašanje se poraja številnim študentom, ki želijo v času študija pridobiti tudi svoje prve delovne izkušnje. Žal pa so pri tem, kako bodo uredili svoje razmerja s potencialnim delodajalcem, omejeni.

Zakon o visokem šolstvu (ZVis) v 69. členu namreč izrecno določa, da študentu pravice in ugodnosti, ki izhajajo iz naslova statusa študenta (npr. štipendija, subvencionirana prehrana in prevozi, itd.) pripadajo le v primeru, če ni v delovnem razmerju ali ne opravlja samostojne registrirane dejavnosti, ni vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu oziroma ni poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktor zasebnih zavodov.

Posledično študent, ki želi zadržati vse svoje pravice iz naslova študenta, s svojim potencialnim delodajalcem ne more skleniti pogodbe o zaposlitvi za nedoločen ali določen čas (ob morebitni zaposlitvi in izgubi predmetnih pravic, pa lahko študent poleg dela še vedno redno opravlja svoje študijske obveznosti).

Kljub omejenim možnostim, še vedno obstojijo tri pravne podlage, na podlagi katerih lahko študent opravlja delo pri delodajalcu in hkrati zadrži vse pravice in ugodnosti iz naslova statusa študenta. To so delo preko študentske napotnice in podjemna ter avtorska pogodba. V primeru podjemne in avtorske pogodbe ne gre za pogodbi delovnega prava, temveč za pogodbi civilnega prava in delavec tako ne sklene pogodbe o zaposlitvi. Slednje oblike dela vam predstavljamo v nadaljevanju.


1. DELO PREKO ŠTUDENTSKE NAPOTNICE

Delo preko študentske napotnice kljub zelo veliki razširjenosti žal še vedno ni urejeno z lastnim zakonom. Za študente so tako še najpomembnejše določbe Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje, ki med drugim določa, da lahko delo preko študentske napotnice opravlja oseba s statusom študenta v Republiki Sloveniji, pri čemer pravilnik ne določa starostne omejitve (če nekoliko karikiramo: delo preko študentske napotnice bi lahko opravljala tudi oseba stara 60 let, v kolikor bi seveda imela status študenta).

Zaradi neobstoja posebnega zakona, ki bi uredil področje dela preko študentske napotnice, se pri urejanju razmerij, nastalih na tej pravni podlagi, smiselno uporabljajo določene določbe Zakona o delovnih razmerij (ZDR-1).

Študentsko delo se opravlja na podlagi napotnice, ki mora biti izdana že pred začetkom dela, sicer se delo obravnava kot delo na črno (po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno). Napotnica mora biti praviloma izdana v štirih izvodih, da bo veljavna, morajo biti pred začetkom dela potrjeni vsaj trije izvodi. En izvod potrjene napotnice bi moral študent prejeti ob začetku dela.

Ravno zaradi zakonske neurejenosti študentskega dela je zelo priporočljivo, da študent pred začetkom dela z delodajalcem sklene medsebojni dogovor o delu. Gre za dogovor med študentom in delodajalcem, kjer se uredi vrsta dela, obdobje dela, urna postavka, način in rok plačila, pravice in obveznosti ter druge podrobnosti razmerja.

Pri delu preko študentske napotnice se študentje žal občasno srečujemo tudi s plačilno nedisciplino svojih delodajalcev. Zato je pomembno, da študent pred začetkom dela vedno preveri ali se njihov potencialni delodajalec morebiti nahaja na enem izmed seznamov neplačnikov (slednje praviloma vodijo vsi študentski servisi). Prav tako je izredno pomembno, da po začetku dela pri delodajalcu študent od njega vedno zahteva 4. izvod svoje napotnice, saj le ta ustrezno dokazilo, da je študent delo pri delodajalcu res opravljal. V kolikor pa s strani delodajalca pride do zamude pri plačilu, naj se študent obrne na študentski servis, ki mu je izdal napotnico za delo. Slednji lahko nato večkrat pozove delodajalca k plačilu ali pa študenta poplača iz t.i. rizičnega sklada, ki ga je v skladu z 24. členom omenjenega Pravilnika študentski servis dolžan vsako leto oblikovati (vendar pa je sredstev precej malo in so hitro izčrpana).

Skrajno sredstvo v primeru neplačila delodajalca za opravljeno delo študenta je tožba na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Študent je v postopku oproščen plačila sodne takse. V primeru uspeha sledi izterjava plačila, študent pa dobi povrnjene tudi stroške postopka, ki pa jih mora sprva založiti sam. Prav tako obstaja možnost zaprositi za brezplačno pravno pomoč, ki se dodeljuje v skladu z Zakonom o brezplačni pravni pomoči.


2. PODJEMNA POGODBA

Podjemno pogodbo ureja Obligacijski zakonik (OZ) v členih od 619 do 648. S podjemno pogodbo se podjemnikzavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnikpa se z njo zavezuje, da mu bo za to plačal. Pri tem je bistveno, da gre za neko začasno delo, saj bi v nasprotnem primeru bilo potrebno skleniti pogodbo o zaposlitvi. Zakon sicer ne predpisuje, koliko časa sme trajati podjemna pogodba, mora pa ta določati rok za dokončanje posla.

Zakon prav tako ne določa obveznih vsebin podjemne pogodbe in pri oblikovanju pogodbe prepušča strankama proste roke. Bistvene so določbe pogodbe, ki jo podpišeta delavec in delodajalec, saj slednja predstavlja osnovo medsebojnega razmerja. Priporočljivo je, da je sklenjena v pisni obliki. V njej naj se čim bolj podrobneje določijo medsebojne pravice in obveznosti, delovne naloge, roki za opravo dela, višina in rok plačila, odmore, ipd. To je predvsem pomembno zaradi preprečevanja in lažjega reševanja morebitnih sporov, ki so v praksi pogosti.

Podjemno pogodbo lahko kombiniraš z vsem drugimi oblikami dela, tudi z delom preko študentskega servisa in avtorske pogodbe.

Dohodek iz podjemne pogodbe se obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja in se vključuje v letno dohodninsko osnovo.

Pri delu preko podjemne pogodbe morata delavec in delodajalec plačati prispevka za zdravstveno zavarovanje (to zavarovanje ne vključuje obveznega zdravstvenega zavarovanja!) ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje, delodajalec pa je dolžan plačati tudi poseben davek na določene prejemke. Višina prispevkov je razvidna iz priložene tabele, ki se nahaja na koncu prispevka.


3. AVTORSKA POGODBA (oz. pogodba o naročilu avtorskega dela)

Slednja je po svoji vsebini precej podobna podjemni pogodbi, zato se poleg določb Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP) smiselno uporabljajo tudi določbe Obligacijskega zakonika (OZ), ki se nanašajo na podjemno pogodbo.

Z avtorsko pogodbo se avtor zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar (99. člen ZASP). Zakon določa, da so avtorska dela individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so izražene na kakršen koli način. Pri tem je bistveno, da gre za neko avtorsko delo, kot so npr. govorjena dela, pisana dela (članki, priročniki..), glasbena dela, gledališka dela, fotografska dela, ipd. Pomembno je, da jeavtorsko delo izvirno in se z njim ne krši pravic tretjih oseb, saj avtor jamči za izvirnost avtorskega dela.

Tudi delo na podlagi avtorske pogodbe  ne pomeni rednega delovnega razmerja in je združljivo z vsemi drugimi oblikami dela. Tudi, če je posameznik v rednem delovnem razmerju, samostojni podjetnik, opravlja delo preko podjemne pogodbe ali študentsko delo, lahko pridobiva dohodke iz naslova avtorske pogodbe.

Avtorske pogodbe ni potrebno prijaviti v noben poseben register in ni treba seznaniti Zavod za zaposlovanje o sklenitvi avtorske pogodbe, biti pa mora sklenjena v pisni obliki (samo, če zakon izrecno določa, zadošča ustna oblika).

Dohodek iz avtorske pogodbe se prav tako obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja in se vključuje v letno dohodninsko osnovo.

V primeru avtorske pogodbe je potrebno plačati prispevke za zdravstveno zavarovanje in pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Slabost avtorske in tudi podjemne pogodbe je predvsem, da omogočata zelo šibko socialno varnost, saj je potrebno imeti prispevke za obvezna socialna zavarovanja plačane iz drugega naslova, recimo kot zaposlen ali kot študent. Problem nastane za tiste, katerim delo preko avtorske in podjemne pogodbe predstavlja edini vir zaslužka, in s tem tudi socialne varnosti. Ti si morajo obvezno zdravstveno zavarovanje urediti sami.

Zgoraj so bile na kratko predstavljene možne pravne podlage, na podlagi katerih lahko študent opravlja delo pri delodajalcu in hkrati obdrži vse pravice in ugodnosti iz naslova študenta. V spodaj priloženi tabeli si lahko ogledate še finančno primerjavo posameznih oblik dela.


4. SAMOSTOJNI PODJETNIK (s.p.)

Poznamo navadni in popoldanski oziroma dopolnilni s.p., študentski s.p. pa je bil z letom 2013 ukinjen. Naj kar na začetku opozorimo, da gre za obliko dela, ki je z vidika uveljavljanja pravic, ki izhajajo iz statusa študenta, izenačena z delovnim razmerjem. To pomeni, da se študent z registracijo s.p. šteje kot zaposlen in do pravic, v skladu z 69. členom ZVis, ni več upravičen, lahko pa kot že rečeno, naprej redno opravlja študijske obveznosti.

Institut samostojnega podjetnika je urejen v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) v členih od 71. do 75. Popoldanski s.p. pa nasprotno ni pravni oziroma zakonski termin, zato ga ne najdete v zakonih ali pravnih aktih. Dopolnilni oziroma popoldanski s.p. je možen, če podjetnik opravlja dopolnilno dejavnost in je zavarovan iz drugega naslova. To pomeni, da je zaposlen za polni delovni čas.  Študent torej ne more odpreti popoldanskega oziroma dopolnilnega s.p. 

V kolikor imate se vam je ob branju prispevka pojavilo še kakšno vprašanje, se lahko na nas obrnete preko elektronske pošte (info@svetovalnica.com), telefona (01 438 0253) ali pa se v naših prostorih na Kersnikovi 1 oglasite osebno.

Pripravila: Taja Plevnik, pravna svetovalka Zavoda Študentska svetovalnica