Povzetek predavanja: Študentske družine

Pričakovanje in prihod novega družinskega člana je čudovit dogodek, ki prinaša veliko veselja, vsekakor pa pomeni tudi veliko spremembo za bodoča oz. novopečena starša. V kolikor sta starša (ali vsaj eden izmed njiju) študenta, jima pripadajo tudi nekatere dodatne ugodnosti v obliki denarnih prejemkov in pravic, ki staršem študentom olajšajo opravljanje študentskih obveznosti in omilijo povečano finančno breme. Več o njih si lahko preberete v nadaljevanju.

DODATNO ŠTUDIJSKO LETO ZA MAME IN OČKE ŠTUDENTE


Skladno z 70. členom novega Zakona o visokem šolstvu (ZVis), pripada vsem mamicam in očkom študentom dodatno študijsko leto za vsakega živorojenega otroka. Na tem mestu je potrebno poudariti, da si posamezne fakultete zelo različno razlagajo vprašanje, kdaj lahko mamica ali očka to pravico izkoristita. Nekateri zagovarjajo, da je mogoče dodatno študijsko leto na podlagi materinstva/očetovstva koristiti kadar koli tekom študija, drugi pa, da le neposredno po študijskem letu v katerem je rojen otrok. V izogib nevšečnostim staršem svetujemo, da se v referatu predhodno pozanimajo, kakšno razlago zavzema njihova fakulteta.

SUBVENCIONIRANA PREHRANA

Področje subvencionirane prehrane podrobneje ureja Zakon o subvencioniranju študentske prehrane (ZSŠP), ki določa, da imajo starši pravico do desetih dodatnih subvencioniranih obrokov mesečno, kar velja za vsakega otroka, ki tudi šteje za upravičenca,uveljavi pa jo lahko le eden od staršev.


SUBVENCIONIRANO BIVANJE

Bivanje študentov v študentskih domovih ali pri zasebnikih s subvencijo  ureja Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov. Študentske družine namreč lahko, skladno s Pravilnikom, uživajo  nekatere dodatne ugodnosti glede subvencioniranega bivanja.

Pogoji, ki jih mora vsak kandidat za subvencionirano bivanje izpolnjevati so:

  • državljanstvo RS,
  • status študenta in izobraževanje na študijskem programu, ki se izvaja kot redni študij ter ni v delovnem razmerju ali samozaposlena oseba,
  • status študenta in izobraževanje na študijskem programu, ki se izvaja kot izredni študij, in sicer najmanj 3 dni v tednu ter ni v delovnem razmerju ali samozaposlena oseba.

Prošnjo za bivanje v študentskem domu pa lahko starši študenti oddajo tudi po roku, ki je določen z razpisom, saj se rojstvo otroka smatra za izredno okoliščino. Pri sprejemu v študentski dom se študentu z otrokom, ki bo imel med študijem otroka pri sebi, k skupnemu številu točk prišteje še 100 točk, v primeru posebno težkega socialnega položaja pa, na podlagi ustreznih dokazil, še dodatnih 50 točk.

Prav tako se lahko subvencija za bivanje dodeli tudi partnerju ali partnerici študenta, ki namerava bivati subvencionirano z otrokom, vendar mora partner prav tako izpolnjevati pogoje za prejemanje subvencije. Tako v primeru, ko je eden izmed staršev študent, drugi pa zaposlen, ne morejo skupaj bivati v študentskem domu. V takšnem primeru pa lahko za njih v poštev pride bivanje pri zasebniku s subvencijo, kjer bi subvencijo za bivanje prejemal samo starš, ki je študent in ni zaposlen.

DENARNI PREJEMKI (OTROŠKI DODATEK, STARŠEVSKI DODATEK, POMOČ OB ROJSTVU OTROKA, DODATEK ZA NEGO OTROKA, KI POTREBUJE POSEBNO VARSTVO)

Nekatere izmed pravic, ki bodo predstavljene v nadaljevanju so povezane s socialnim statusom prosilca. Prav zaradi tega je potrebno vedeti, kako se izračuna materialni cenzus, ki ga država upošteva pri podeljevanju pravic.  Pri izračunu nam pomaga Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki določa katero premoženje ter dohodki se upoštevajo pri določanju socialnega položaja ter katere osebese pri tem upoštevajo.

V primeru družine, ki jo sestavljajo oče, mati in otrok, se bodo pri določanju socialnega položaja upoštevali vsi trije, hkrati pa tudi vso njihovo premoženje in njihovi dohodki pod določenimi pogoji in z določenimi izjemami. Različni zakoni določajo različne materialne cenzuse, najpogosteje merilo pa sta neto povprečni mesečni dohodek v Sloveniji, v določenih primerih pa tudi minimalni dohodek.

Do v nadaljevanju navedenih pravic oz. denarnih prejemkov,  po rojstvu otroka upravičen EDEN izmed staršev:

  • a) OTROŠKI DODATEK

Je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Višina otroškega dodatka je odvisna od uvrstitve družine v dohodkovni razred, ki je določen v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za koledarsko leto pred vložitvijo zahteve. Pogoj za pridobitev pravice je prijavljeno prebivališče otroka v Sloveniji. Vlogo za pridobitev otroškega dodatka oddaš na krajevno pristojnem Centru za socialno delo. Rok za oddajo vloge je 30 dni po rojstvu otroka.  Če se pravico uveljavlja po tem roku, se jo prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.  Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo največ enega leta, po tem pa je potrebno oddati novo vlogo. Na tej povezavi si lahko ogledate višino otroškega dodatka, ki je odvisna od povprečnega mesečnega dohodka v %.

  • b) STARŠEVSKI DODATEK

Predstavlja denarno pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila in ni pogojen s socialnim položajem družine.  Ureja ga Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih-1 (ZSDP-1).  V kolikor je študent zaposlen, mu ne pripada pravica do starševskega dodatka, ampak pravica do starševskega nadomestila. Zaradi podobnega poimenovanja je na tem mestu potrebno biti pozoren, saj gre za dve različni pravici.

Pravica do starševskega dodatka traja eno leto, če jo uveljavljaš 30 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 30 dni po rojstvu otroka. Starševski dodatek znaša 252,04 EUR mesečno. Prvih 77. dni mora dodatek koristiti mama, potem pa ga lahko tudi oče, če izpolnjuje pogoje za prejemanje (ni zaposlen).

Vlogo za pridobitev starševskega dodatka je potrebno oddati na krajevno pristojnem Centru za socialno delo. Rok za oddajo vloge je 30 dni pred predvidenim datumom poroda oz.  najkasneje pa 30 dni po rojstvu otroka, v kolikor želite dodatek prejemati celotnih 365 dni.

 - Starševski dodatek in delo preko študentskega servisa

V primeru premanja starševskega dodatka, je njegov prejemnik tudi invalidsko in pokojninsko zavarovan. Če študent tekom prejemanja dodatka tudi dela preko študentskega servisa, svetujemo, da na svoj študentski servis odnese potrdilo o prijavi v zavarovanje (potrdilo 007 – o prostovoljni vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje), ki ga dobi na ZZZS. Študentski servis mu tako ne bo odštel 15.5% od zaslužka za namen pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V izogib zapletom svetujemo, dase potrebno uredi  še pred pričakovanim izplačilom za obdobje, za katero pripada teh 15.5%.

  • c) POMOČ OB ROJSTVU OTROKA

Jeenkraten prejemek, ki je namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Trenutno je pravica do pomoči ob rojstvu otroka omejena s premoženjskim cenzusom - povprečni mesečni dohodek na osebo, skladno z določili Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ne sme presegati 64% neto povprečne plače oz. 659,30 evra na družinskega člana. Pomoč ob rojstvu otroka znaša 280 €. Rok za oddajo vloge je60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka.

č)DODATEK ZA NEGO OTROKA, KI POTREBUJE POSEBNO VARSTVO

Dodatek jenamenjen je kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina zaradi varstva in nege otroka, ki je hudo bolan, telesno prizadet ali z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Za dodatek zaprosiš na Centru za socialno delo v kraju stalnega prebivališča z Vlogo za uveljavitev pravice do dodatka za nego otroka.

d) ENKRATNA OBČINSKA DENARNA POMOČ OB ROJSTVU OTROKA

Ker imajo občine zelo različno urejeno pomoč ob rojstvu otroka, ki se tudi po višini zelo razlikuje, je najbolje, da se v zvezi s tem obrnete  kar neposredno na svojo občino, kjer boste dobili potrebno vlogo, podatke o višini občinske pomoči in  pogojih za njeno upravičenost.

PREŽIVNINA  (potrebno jo je urediti v  primeru zaprositve za Denarno socialno pomoč)

Preživninska obveznost izhaja iz starševske pravice, ki zagotavlja otroku, da ga starši preživljajo do njegovega 18. leta.V primeru da se otrok redno šola pa ta obveznost traja vse do otrokovega26. leta starosti. Po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih prejemkih (ZZZDR)  so primarno tako starši obvezani preživljati otroka, šele če mu oni ne morejo zagotoviti dovolj sredstev za preživljanje, pa  je upravičen do pomoči s strani države.

Dogovor o preživnini zase (če si starejši od 18 let ter mlajši od 26 let) lahko skleneš v obliki sporazuma skupaj s starši pri notarju. V primeru, da se glede zneska preživnine ne morete sporazumeti in nastane spor, moraš pri pristojnem Okrožnem sodišču vložiti tožbo za preživnino.

Torej lahko prejema denarno socialno pomoč oseba, ki si sama ne more zagotoviti preživljanja, kot zagotovitev preživljanja pa se upošteva tudi pridobitev premoženja s pomočjo tistih, ki so te dolžni preživljati. Skladno s 123. členom ZZZDR so te straši dolžni preživljati do polnoletnosti. oz. če se šolaš do konca šolanja, vendar največ do 26. leta starosti.

Pozorni pa moramo biti tudi na tretji odstavek 123. člena ZZZDR, ki določa, da so otroka iz prejšnjih odstavkov, ki je sklenil zakonsko zvezo ali živi v zunajzakonski skupnosti, starši dolžni preživljati le, če ga ne more preživljati zakonec ali zunajzakonski partner. To pomeni, da so te starši dolžni subsidiarno preživljati, če te zunajzakonski partner ne more.

Prav tako pa tudi peti odstavek 10. člena ZUPJS določa, da se med dvema osebama, ki nista sklenili zakonske zveze, domneva, da obstaja zunajzakonska skupnost, ne glede na njen čas trajanja, če se jima je rodil skupni otrok ali sta posvojili otroka in ne gre za eno starševsko družino, in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska skupnost neveljavna.

DENARNA SOCIALNA POMOČ

Vlogo za denarno socilano pomoč oddate na krajevno pristojnem Centru za socialno delo na enotni Vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

Denarna socialna pomoč se izplačuje enkrat mesečno, prvič pa se dodeli za največ tri mesece. Po izteku te dobe je treba zanjo ponovno zaprositi, če se okoliščine niso spremenile. Ponovno se lahko dodeli za največ šest mesecev.

V primeru da se znajdete v materialni ogroženosti zaradi izrednih stroškov, povezanih s preživetjem, na nastanek katerih ne morete vplivati, lahko zaprosite za izredno denarno socialno pomočna krajevno pristojnem Centru za socialno delo, in sicer  z Vlogo za izredno denarno socialno pomoč.

DRŽAVNA ŠTIPENDIJA

Študent, ki prejema državno ali Zoisovo štipendijo in hkrati prejema starševski dodatek, lahko štipendijo prejema dalj časa, v kolikor mu je dovoljen ponovni vpis v isti letnik oz. dodatno leto zaradi materinstva/očetovstva. Takrat lahko štipendijo prejema 2-krat za isti letnik. To pravico lahko uveljavlja le v času prejemanja starševskega dodatka. Potrebno pa je opozoriti, da se včasu absolventskega staža ta pravica ne more uveljavljati, saj Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1) govori zgolj o ponavljanju letnikazaradi starševstva, ne pa tudi ponavljanju absolventskega staža. V času dodatnega leta zaradi starševstva tako študent prejema državno štipendijo, čeprav je le-ta uradno v statusu mirovanja.  Na tem mestu je potrebno opozoriti, da bo študent moral štipendijo vrniti, v kolikor v dodatnem letu oz. ponovnem vpisu v isti letnik ne bo opravil vseh študijskih obveznosti oz. napredoval v višji letnik.

 - Kateri dohodki se upoštevajo?

Za študente, ki so poročeni ali živijo v zunajzakonski skupnosti ali postanejo roditelji ter skrbijo za otroka, se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo prihodki in premoženje zakonca oziroma osebe, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti. Domneva se, da med dvema osebama, ki nista sklenili zakonske zveze, obstaja zunajzakonska skupnost ne glede na čas trajanja, če se jima je rodil skupni otrok ali sta ga posvojila in ne gre za enostarševsko družino in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza neveljavna.

Za pridobitev pravice do državne štipendije lahko zaprosiš z enotno Vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev kadarkoli med letom na krajevno pristojnem Centru za socialno delo.

ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE OTROKA

Po rojstvu otroka je zelo pomembno, da uredite zdravstveno zavarovanje za otroka. Prvih 60 dni po rojstvu lahko otrok zdravstvene storitve koristi preko zavarovanja enega izmed staršev, če je ta zavarovan(če sta oba starša študenta, je otrok zavarovan po enem izmed starih staršev). Do preteka teh 60 dni pa mora eden od staršev, na območni enoti ali izpostavi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, otroku urediti zdravstveno zavarovanje.

Verjamemo, da so se vam ob prebiranju prispevka pojavila še kakšna dodatna vprašanja. Z njimi se lahko z njimi obrnete direktno na nas. Pokličite nas na 01 / 438 02 53 in se dogovorite za brezplačno svetovanje, ali nas obiščite na Kersnikovi 4 v Ljubljani. Če vam je zaradi oddaljenosti lažje, se lahko na nas s svojimi vprašanji obrnete tudi po e-pošti na info@svetovalnica.com.

Gala Andrić Rebolj