Povzetek predavanja: Študentske družine

Življenje kot mlada družina, kjer sta oba starša še študenta (oziroma je vsaj eden od niju še študent), je zaradi usklajevanja študijskih obveznosti in družine lahko zelo naporno. Da se študentom, ki postanejo starši, olajša prehod v novo življenjsko obdobje, jim tako pripadajo nekatere dodatne pravice in ugodnosti v obliki denarnih prejemkov in pravic, ki jih lahko uveljavljajo tekom študija. Več o posameznih pravicah in ugodnostih si lahko preberete spodaj.

PRAVICE DO DRUŽINSKIH PREJEMKOV ureja Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1). Med pravice do družinskih prejemkov uvrščamo starševski dodatek, otroški dodatek in pomoč ob rojstvu otroka. Gre za pravice, ki niso vezane na predhodno zavarovanje za starševsko varstvo. To pomeni, da jih lahko po rojstvu otroka uveljavljajo tudi starši študentje, ki niso plačevali prispevkov za starševsko varstvo.

1.STARŠEVSKI DODATEKje denarna pomoč staršem, ki negujejo in varujejo otroka, če po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila. Pravica do starševskega dodatka traja eno leto,  torej 365 dni v primeru, da se pravica uveljavlja 30 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najpozneje 30 dni po rojstvu otroka. Vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dodatka se odda na krajevno pristojnem Centru za socialno delo. Višina starševskega dodatka znaša 252,04 EUR mesečno.

Pravico do starševskega dodatka ima prvih 77 dni po rojstvu otroka le mati. Nato pa se starša pisno dogovorita kdo bo preostanek leta uveljavljal pravico. CSD osebo, ki uveljavlja starševski dodatek prijavi v pokojninsko in invalidsko zavarovanje skladno z 24. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). V primeru, da bo mati celo leto sama uveljavljala pravico do starševskega dodatka, se ji bo priznalo eno leto pokojninske dobe.

V primeru, da oseba tekom prejemanja starševskega dodatka opravlja delo preko študentske napotnice, mora predhodno opozoriti Študentski servis, da se ji prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje izplačuje že iz naslova pravice do starševskega dodatka. Tako študentski servis od plačila ne bo odvajal 15,5% za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

2.OTROŠKI DODATEK je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Do pravice je upravičen eden od staršev. Pravica se lahko uveljavlja do 18. leta starosti otroka, prizna pa se za dobo največ enega leta, kar pomeni, da je zanj potrebno zaprostiti vsako leto znova. Za otroški dodatek se zaprosi z enotno Vlogo za uveljavljane pravic iz javnih sredstev, ki jo oseba odda na Centru za socialno delo. Višina zneska je odvisna od uvrstitve družine v dohodkovni razred, ki je določen v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji. Pravica do otroškega dodatka se uveljavlja v 30 dneh po rojstvu otroka in se prizna z mesecem otrokovega rojstva.

3.POMOČ OB ROJSTVU OTROKAje enkraten prejemek namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Višina pomoči znaša 280 EUR. Do pravice je upravičen eden od staršev. Od 1. januarja 2018 pripada pomoč ob rojstvu vsem novorojenčkom, ne glede na materialni status staršev. Pravica se uveljavlja največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Po tem roku pravice ni več mogoče uveljavljati.

DENARNA SOCIALNA POMOČ

Osebam, ki si ne morejo zagotoviti materialne varnosti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati, je namenjena denarna socialna pomoč, ki je urejana z Zakonom o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre).  Vprašanje postopka uveljavljanja denarne socialne pomoči, načina ugotavljanja materialnega položaja in meje dohodkov, ki so pogoj za pridobitev in višino denarne socialne pomoči pa ureja Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Od 1.6. 2018 znaša osnovni znesek minimalnega dohodka 385,05 evra na osebo (velja že za vloge, vložene maja 2018), od 1.1.2019 pa bo znašal 331,26 evra. Z rojstvom otroka se vzpostavi domneva zunajzakonske skupnosti med partnerjema, ki je v svojih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. V primeru, da sta oba starša še študenta, ali je pa samo eden od partnerjev študent, se po rojstvu otroka zaradi domneve zunajzakonske skupnosti, pri ugotavljanju materialnega cenzusa pri katerikoli pravici, ki se podeli iz javnih sredstev, upoštevajo oni sami kot družina. Prošnjo za dodelitev denarne socialne pomoči se odda na krajevno pristojnem Centru za socialno delo na enotni Vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

ŠTIPENDIJA (DRŽAVNA ali ZOISOVA)

Študent, ki prejema državno ali Zoisovo štipendijo in hkrati prejema starševski dodatek, lahko štipendijo prejema dodatno leto. To pomeni, da če je osebi iz naslova starševstva dovoljen ponovni vpis v isti letnik, lahko štipendijo prejema dvakrat za isti letnik. Slednje je urejeno v 87. členu Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1).

PODALJŠANJE STATUSA ŠTUDENTA

Pravico opredeljuje Zakon o visokem šolstvu (ZVis), ki v 70. členu določa, da imajo študentke, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, pravico do podaljšanja študentskega statusa za 1 leto za vsakega živorojenega otroka. Oseba, ki se ji podaljša status študenta za eno leto zaradi starševstva, s tem ne porabi t.i. bonusa iz druge alineje 66. člena ZVis, ki pripada vsakemu študentu. Pri uveljavljanju pravice do podaljšanja statusa študenta se je potrebno predhodno pozanimati pri referatu posamezne fakultete, kdaj lahko študent/ka uveljavljati navedeno pravico. Nekatere fakultete namreč razlagajo, da se pravica do podaljšanja študentskega statusa lahko koristi samo neposredno po študijskem letu v katerem je rojen otrok , medtem ko druge razlagajo, da lahko študent starš pravico koristi kadarkoli tekom študija.

DODATNI SUBVENCIONIRANI OBROKI

Prehrano študentov ureja Zakon o subvencioniranju študentske prehrane (ZSŠP), ki v 8. členu določa, da je študent starš upravičen do desetih dodatnih subvencij za študentsko prehrano na mesec za vsakega otroka. Pravico lahko uveljavi le eden od staršev.

BIVANJE V ŠTUDENTSKEM DOMU ALI PRI ZASEBNIKU S SUBVENCIJO

Na podlagi Pravilnika o subvencioniranem bivanju lahko študentje, ki tekom študijskega leta postanejo starši, prošnjo za bivanje v študentskem domu oddajo tudi po roku, ki je določen z Razpisom, saj se rojstvo otroka smatra kot izredna okoliščina. Prošnje za bivanje je tako mogoče oddati kadarkoli tekom leta. Subvencija se lahko dodeli tudi za partnerja študentke ali študenta, če je državljan Republike Slovenije in ima status študenta ter ni v delovnem razmerju ali samozaposlen. Študent, ki postane starš, ima zaradi starševstva pravico do podaljšanja bivanja v študentskem domu za eno leto.

Oseba lahko zaprosti tudi za bivanje pri zasebniku s subvencijo. Subvencija se dodeli za največ 10 mesecev v študijskem letu in znaša 32 EUR mesečno. Tudi v tem primeru je zaradi izredne okoliščine (rojstva otroka) mogoče prošnjo oddati kadarkoli tekom leta.

ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE

Zdravstveno zavarovanje za otroka je potrebno urediti na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Otrok je zavarovan kot družinski član preko zavarovanja enega od staršev, če ima starš status zavarovanca v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Ker študentje status zavarovanca nimajo, ker so zavarovani kot družinski člani preko staršev, se njihovega otroka lahko zavaruje kot širšega družinskega člana preko enega od starih staršev. Rok za ureditev zavarovanja je 60 dni od rojstva otroka. V  tem času mora oseba izpolnjeno Vlogo za prijavo družinskega člana v zdravstveno zavarovanje odnesti na območno enoto  ZZZS.

V kolikor imate se vam je ob branju prispevka pojavilo še kakšno vprašanje, se lahko na nas obrnete preko elektronske pošte (info@svetovalnica.com), telefona (01 438 0253) ali pa se v naših prostorih na Kersnikovi 4 oglasite osebno.

Pripravila: Anja Lovka, pravna svetovalka Zavoda Študentska svetovalnica