Pravne razvozlanke: Štipendije

Štipendije so dopolnilni prejemek namenjene kritju stroškov v zvezi z izobraževanjem. Njihov glavni namen je spodbujanje izobraževanja, doseganja višje stopnje izobrazbe ter vzpostavljanje enakih možnosti za izobraževanje. Študenti v Republiki Sloveniji lahko zaprosijo za šest različnih vrst štipendij. To so državna, Zoisova, kadrovska štipendija in štipendija za deficitarne poklice, za Slovence v zamejstvu in po svetu ter štipendija Ad futura, ki je namenjena pokrivanju stroškov izobraževanja v tujini, stroškov študijskih obiskov v tujini ter stroškov sodelovanja na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja, ki se izvajajo v tuji državi.

Vsako štipendijsko razmerje je urejeno z določenimi zakoni in predpisi, ki pa se relativno hitro spreminjajo. Od 1. januarja 2014 je v veljavi nov Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1) in nova Pravilnika o dodeljevanju državnih in Zoisovih štipendijah. Omenjeni predpisi se uporabljajo za vsa štipendijska razmerja, ki so bila sklenjena po 1. januarju 2014. Ureditev v ZŠtip-1 velja tudi za kadrovske štipendije, vendar pa lahko pri slednjih delodajalec (štipenditor) in študent (štipendist) s pogodbo določene pravice in obveznosti uredita drugače. 

POGOJI ZA PRIDOBITEV ŠTIPENIDJE:

Prosilec za štipendijo mora izpolnjevati naslednje pogoje:

• status dijaka/študenta
• državljanstvo
• starost ob prvem vpisu na izobraževalni program (dijaki pred 19. oz. študenti pred 27. letom; izjeme: starostni pogoj ne velja za sofinancirane kadrovske štipendije, pri štipendiji Ad futura namenjeno izobraževanju pa je starostni pogoj postavljen na 28 let) 
• nezaposlenost
• dodatni pogoji (materialni cenzus, posebni dosežek oz. povprečje ocen)

Po novem ZŠtip-1 je mogoče sočasno prejemanje dveh štipendij. Štipendist lahko namreč prejema kadrovsko štipendijo ali štipendijo za deficitarne poklice v kombinaciji s katerokoli drugo štipendijo. Prav tako je mogoče hkratno prejemanje štipendije Ad futura in katerekoli druge štipendije.

Osebe, ki želijo zaprositi za državno štipendijo, morajo na pristojni CSD oddati posebno vlogo. Roka za vložitev vloge ni več, zato je mogoče za državno štipendijo zaprositi kadarkoli med letom. Nasprotno pa velja za Zoisovo štipendijo, štipendijo Ad futura, sofinancirane kadrovske štipendije in štipendije za deficitarne poklice ki jih podeljuje Javni sklad za razvoj kadrov in štipendij. Zanje je mogoče zaprositi le na podlagi javnega razpisa, ki pa za prijavo določa rok.

MIROVANJE IN PRENEHANJE ŠTIPENDIJSKEGA RAZMERJA:

Mirovanje štipendijskega razmerja pomeni, da se štipendistu tekoče leto štipendija ne izplačuje, vendar pa mu je tudi vračati (še) ni potrebno. V praksi se pogosto uporablja tudi izraz ˝zamrznitev štipendije˝. Primeri v katerih nastopi mirovanje štipendijskega razmerja, so našteti v 95. členu ZŠtip-1 (ponavljanje letnika, pavziranje, neizpolnjevanje posebnih pogojev…). V izjemnih primerih se lahko štipendistu štipendija izplačuje tudi v času mirovanja štipendijskega razmerja. Gre za primere, ko štipendist ni izpolnil pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije zaradi opravičljivih zdravstvenih razlogov, starševstva, izjemnih družinskih ali socialnih razlogov ali zaradi višje sile.

Mirovanje štipendijskega razmerja lahko traja največ eno leto. Po starem zakonu je bilo število mirovanj neomejeno, novi ZŠtip-1 pa določa, da lahko štipendistu štipendijsko razmerje miruje največ trikrat na posamezni stopnji izobraževanja. Če štipendist tudi po letu mirovanja ne izpolni pogojev za napredovanje v višji letnik oz. pogojev za prejemanje štipendije, nastopi prenehanje štipendijskega razmerja in posledično lahko tudi obveznost vračila prejetih štipendij. V katerih primerih pride do prenehanje štipendijskega razmerja natančno določa 97. člen ZŠtip-1.

VRAČILO:

V primeru, da štipendist ne izpolni zakonsko ali pogodbeno določenih obveznosti, mora prejeto štipendijo vrniti. Med zakonsko določene obveznosti štipendista, štejemo predvsem primere, ko štipendist tudi po letu mirovanja štipendijskega razmerja ni opravil letnika, za katerega je štipendijo prejemal, ali primere, ko je spremenil izobraževalni program brez soglasja štipenditorja. Med pogodbeno določene kršitve pa poleg zakonskih prištevamo predvsem kršitev obveznosti zaposlitve, ko se štipendist po zaključku izobraževanja ne zaposli pri svojem štipenditorju, kot je to določeno v sami pogodbi. Na tem mestu velja opozoriti še na pomembno novost, ki jo je uvedel ZŠtip-1. Slednji določa, da je štipendist dolžan vrniti štipendijo za zadnji letnik izobraževalnega programa kot tudi za čas absolventskega staža, v primeru da ni diplomiral/magistriral do konca izobraževanja. Ta sprememba je zelo očitna, saj štipendisti po stari zakonodaji v navedeni situaciji štipendij niso bili dolžni vračati.

Če je štipendist zaradi zgoraj navedenih razlogov obvezan vrniti štipendijo, lahko pri svojem štipenditorju s prošnjo zaprosi za odlog, obročno odplačevanje ali odpis vračila štipendije. Te možnosti so štipendistu na voljo, če ima za to utemeljene razloge, ki jih mora podkrepiti z ustreznimi dokazi. Med utemeljene razloge za odlog ter obročno odplačevanje zakon prišteva dalj časa trajajočo bolezen/poškodbo ter starševstvo štipendista. V zelo omejenih primerih lahko štipendist zaprosi za odpis vračila štipendije, in sicer če po odlogu še vedno ne more vrniti štipendije zaradi socialnih okoliščin ali če je opustil izobraževanje zaradi dalj časa trajajoče bolezni ali invalidnosti I. kategorije. Tukaj velja opozoriti, da je v praksi odpis vračila štipendije izjemno redko tudi odobren. V naši Svetovalnici imamo na voljo vzorce prošenj, zato bralce pozivamo, da se, v primeru da potrebujejo našo pomoč, na nas obrnejo preko elektronskega naslova.

Če štipendist v odločbi določenem roku ne vrne štipendije, center za socialno delo oziroma Javni sklad zadevo preda Finančni upravi Republike Slovenije, ki zoper štipendista sproži postopek davčne izvršbe po Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2). Zato je pomembno, da štipendist prošnjo za odlog oz. obročno vračilo odda pred potekom roka, v katerem mora znesek štipendije vrniti, saj je kasneje za to prepozno.

Verjamemo, da so se vam ob prebiranju prispevka pojavila še kakšna dodatna vprašanja. Z njimi se lahko z njimi obrnete direktno na nas. Pokličite nas na 01 / 438 02 53 in se dogovorite za brezplačno svetovanje, ali nas obiščite na Kersnikovi 4 v Ljubljani. Če vam je zaradi oddaljenosti lažje, se lahko na nas s svojimi vprašanji obrnete tudi po e-pošti na info@svetovalnica.com.

Pripravila: Karin Drole, pravna svetovalka v Zavodu Študentska svetovalnica