Študij v tujini

Vedno več dijakov in študentov se odloča za dodiplomski, podiplomski in doktorski študij v tujini. Ob odločitvi za redni študij v tujini je potrebno zbrati vse potrebne informacije in urediti formalnosti, ki lahko vzamejo veliko časa. Slednje je odvisno od pogojev za vpis na posamezni fakulteti. Pri zbiranju dokumentacije je večino dokumentov potrebno overiti in prevesti. To je v Sloveniji mogoče urediti pri sodnih tolmačih, ki jih lahko najdete po celotni Sloveniji.

Veliko dijakov in študentov se težko odloči, kje bi študirali izbrano študijsko smer, kar je povezano spoznavanjem jezika in finančnimi zmožnostmi (šolnine). Dijaki, ki se odločijo za študij v tujini, se večinoma odločajo za opravljanje mednarodne mature, ki je mednarodno priznan zaključek srednješolskega izobraževanja in omogoča študij na večini univerz po svetu. Dijaki in študentje po navadi svojo izbiro opredelijo glede na jezik, v katerem se izvajajo študijski programi (v večini je to angleščina), in glede na finance (šolnina, mesečni stroški, štipendije, ipd.). Prav tako imajo pomembno vlogo pri odločitvi tudi izkušnje bližnjih, izkušnje z državo in možnost zaposlitve. V kolikor so se študentje oz. dijaki že odločili, v kateri državi želijo študirati, jim predlagamo, da v spletni brskalnik preprosto vpišejo npr. »Study in Croatia«, kjer bodo našli želene informacije o študijskih programih, ki jih izvajajo v posameznih državah.

Jezik

Za študij v tujini je potrebno znanje tujega jezika. Večinoma je to angleščina, v nekaterih državah oz. na nekaterih fakultetah pa se študijski program izvaja v jeziku države. Certifikate, ki jih zahtevajo fakultete, lahko pridobite že v Sloveniji. V sklopu študijskih programov nekaterih fakultet je organizirano preverjanje poznavanja jezika. V Sloveniji jih je možno opravljati preko Zavoda ŠOLT, British Councila (angleščina), na Francoskem inštitutu v Ljubljani (francoščina), Goethe Institutu (nemščina), Italijanski inštitut v Ljubljani (italijanščina), Inštitutu Cervantes (španščina).

Štipendije

Študente in dijake, ki se odpravljajo na študij v tujini, zanima predvsem znesek šolnin, ki ponekod še obstajajo, a so načeloma po Evropi že ukinjajo. Okvirne šolnine se za študentje članic Evropske unije za dodiplomski študij gibljejo okoli 4.500 € na letnik, za magistrski program pa do 5.100 € na letnik.

V Sloveniji in tujini obstaja veliko štipendij, ki omogočajo lažji študij in življenje v drugi državi. V Sloveniji je možno zaprositi za državno, Zoisovo, kadrovsko štipendijo. Prav tako je mogoče zaprositi za štipendijo Ad futura, štipendijo MOL idr. Veliko nevladnih organizacij v Sloveniji prav tako razpisuje štipendije, na primer: Pomurska izobraževalna fundacija, Rotary klub Ljubljana, Artservis, Krka d.d., Trimo d.d. idr., ki razpisujejo štipendije na različni študijskih področjih.

Za štipendijo je mogoče zaprositi v državah, kamor se študentje in dijaki vpisujejo na redni študijski program. V kolikor se zgodi, da študent ni upravičen do štipendije oz. ne izpolnjuje pogojev za nobeno od možnih štipendij, lahko zaprosi za kredit ali posojilo. Oboje je potrebno vrniti, navadno z obrestmi. Krediti za študij v tujini se pojavljajo predvsem v državah, kjer so šolnine višje (ZDA, Velika Britanija, Avstralija …). V omenjenih državah je prav tako možno najeti kredit v domačih bankah.

Bivanje

V okviru EU viza ni potrebna, jo je pa nujno urediti v primeru študija v ZDA, Avstraliji, Novi Zelandiji. Priporočena je VIZA D, ki velja za obdobje enega leta; zanjo zaprosi večina študentov.

Bivanje je po navadi najboljše urediti preko fakultete, in sicer v okviru študentkih domov ali pri zasebnikih. Fakulteta oz. oddelek za mednarodne študente po navadi posreduje informacije o razpoložljivosti študentskih domov.

Akreditacija dosežene izobrazbe

Študij v tujini in Sloveniji se izključujeta, kar pomeni da preteklo izobraževanje v Sloveniji ni pomembno, pomembna pa je predhodna stopnja izobrazbe, ki je potrebna za vpis na določen program (tj. Če se želite vpisati na magistrski program v tujini, je potrebno, da ste zaključili dodiplomski študij).

Mreža nacionalnih informacijskih centrov ENIC/NARIC se ukvarja s priznavanjem oz. prekvalificiranjem pridobljenih kvalifikacij, opravljenih izobraževanj in mobilnosti, glede na slovensko šolsko/študijsko ocenjevanje.

PRAKSA V TUJINI

Poleg študija v tujini se veliko študentov odloča za opravljanje prakse v tuji državi. Tako si pridobijo izkušnje na določenem delovnem področju in kreditne točke, ki jih kasneje lahko uveljavljajo pri izbranih predmetih na fakulteti. Praksa v tujini poleg izkušenj in referenc pripomore k lažjemu iskanju zaposlitve. Ob prijavi na prakso je potrebno priložiti življenjepis (večinoma v obliki Europasa) in motivacijsko pismo.

Prakse, ki so najbolj pogoste so Erasmus +, pripravništvo v institucijah EU in pa prakse, ki jih matične fakultete organizirajo za svoje študente. Vedno več študentov opravlja prostovoljna dela po Evropi in Ameriki, ki jih je mogoče najti preko spletnega portala Zavod Voluntariat.

ŠTUDIJSKE IZMENJAVE

Pogoste so tudi študijske izmenjave: Erasmus +, CEEPUS (Central European Exchange Program for University Studies), MAUI (Mid-America Universities International), AEN (Australian European Network), ASEF (American Slovenian education fundation). 

ker verjamemo, da so se vam ob prebiranju prispevka pojavila še kakšna dodatna vprašanja, vas vabimo, da se z njimi obrnete na Zavod študentska svetovalnica; pokličite nas na 01 / 438 02 53 in se dogovorite za brezplačno svetovanje, ali nas obiščite na Kersnikovi 4 v Ljubljani. Če vam je zaradi oddaljenosti lažje, nam pišite na info@svetovalnica.com.

Anja Kutnjak