Štipendije

1. Katere pogoje je potrebno izpolnjevati za pridobitev državne oz. Zoisove štipendije?

Za pridobitev državne in Zoisove štipendije mora posameznik po Zakonu o štipendiranju (ZŠtip-1)  najprej izpolnjevati splošne pogoje za pridobitev katerekoli štipendije.

Splošni pogoji so za pridobitev katerekoli štipendije so naslednji:

1) status študenta –> oseba mora imeti status študenta oziroma status udeleženca izobraževanja odraslih,

2) starost ob vpisu –> oseba se mora prvič vpisati na višješolski ali visokošolski študijski program pred vpisati pred dopolnjenim 27. letom starosti, oziroma na program izobraževanja odraslih pred dopolnjenim 22. letom, starostna omejitev velja zgolj za prvi vpis v prvi letnik tistega študijskega programa, za katerega posameznik naproša za štipendijo oziroma v katerega je trenutno vpisan,

3) neprejemanje drugih štipendij –> štipendist poleg državne ali Zoisove štipendije ne more sočasno prejemati še druge štipendije po ZŠtip-1, razen kadrovsko štipendijo štipendijo za deficitarne poklice štipendijo Ad futura za študijske obiske in za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja

4) nezaposlenost –> oseba ne sme biti v delovnem razmerju, opravljati samostojne registrirane dejavnosti, biti poslovodna oseba gospodarske družbe ali direktor zasebnega zavoda,

5) Zavod RS za zaposlovanje –> oseba ne sme biti prijavljena v evidenci brezposelnih na Zavodu RS za zaposlovanje.

Poleg splošnih pogojev pa mora posameznik za pridobitev državne in Zoisove štipendije izpolnjevati še posebne pogoje.

Pri državni štipendiji je ta posebni pogoj izpolnjevanje pogoja materialnega cenzusa, kar pomeni, da povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega določenega zneska.

Za pridobitev Zoisove štipendije pa mora oseba izpolnjevati pogoj doseženega izjemnega dosežka in še enega od naslednjih vstopnih pogojev:

- ima povprečno oceno v visokošolskem ali višješolskem izobraževanju najmanj 8,5;

- ali je v visokošolskem ali višješolskem izobraževanju glede na povprečno oceno uvrščen med najboljših 5% v svoji generaciji.

Pri vpisu v prvi letnik študija se namesto enega izmed zgornjih pogojev upošteva pogoj povprečne ocena srednjega izobraževanja (najmanj 4,1) ali dosežena zlata matura.

Vendar pozor!!! Izpolnjevanje vstopnega pogoja za Zoisovo štipendijo še ne pomeni pridobitve Zoisove štipendije. Ko posameznik odda vlogo, je razvrščen v eno od dveh skupin kandidatov za Zoisovo štipendijo (glede na vstopni pogoj) in potem ta posameznik za omejeno število Zoisovih štipendij tekmuje z ostalimi kandidati, ki so kandidirali na podlagi enakega vstopnega pogoja.

2. Kako se ugotavlja izpolnjevanje pogoja materialnega cenzusa pri državni štipendiji?

Izpolnjevanje tega pogoja pomeni, da povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge za državno štipendijo ne presega določenega zneska (materialnega cenzusa).

Izpolnjevanje pogoja materialnega cenzusa se ugotovi na naslednji način:

- Najprej se ugotovi, kdo so vlagateljevi družinski člani (glede na družinska razmerja v času odločanja o pravici do državne štipendije).

- Nato se ugotovi in sešteje vse vlagateljeve dohodke in premoženje ter dohodke in premoženje njegovih družinskih članov (praviloma se upošteva obdobje preteklega koledarskega leta, izjemoma v tekočem koledarskem letu). Upoštevajo se neto dohodki, torej dohodki, zmanjšani za prispevke, davke, normirane/dejanske stroške, itd.

*Vrednost premoženja se pretvori v dohodek (premoženje se upošteva tako, da se dohodki oseb povečajo za fiktivno določen dohodek, in sicer v višini letnega zneska obresti, izračunanih od vrednosti premoženja, ki se upošteva po ZUPJS na dan vložitve vloge).

- Dobljeni znesek/vsoto se deli s številom družinskih članov (tako se dobi letni dohodek na družinskega člana).

- Dobljeni znesek se potem deli še z 12 meseci (tako se dobi povprečni mesečni dohodek na družinskega člana).

Dobljen znesek (dohodek + premoženje) na družinskega člana mora biti manjši od MATERIALNEGA CENZUSA, ki je določen za pridobitev državne štipendije. Ta je trenutno postavljen na 56% neto povprečne na osebo.

3. Kako se pri državni štipendiji upošteva dohodek iz delo preko študentskega servisa pri ugotavljanju materialnega položaja?

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) v prvi točki prvega odstavka 12. člena določa, da se v dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja kandidata za državno štipendijo, štejejo obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, in ki niso oproščeni plačila dohodnine. Dohodek iz dela preko študentskega servisa spada pod obdavčljive dohodke po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2)  in se kot tak upošteva pri izračunavanju materialnega položaja.

4. Kaj vse se šteje pod premoženje družine, ki se upošteva pri državni štipendiji, in kako se to premoženje upošteva?

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) v 16. členu določa, da se ugotovljen dohodek kandidata (oziroma njegove družine) za državno štipendijo poveča za fiktivno ugotovljen dohodek v višini fiktivno določenega dohodka zaradi upoštevanja premoženja.

ZUPJS pa v 17. členu določa, da se v premoženje kandidata (oziroma njegove družine) za državno štipendijo štejejo:

- nepremično premoženje,

- osebna in druga vozila,

- vodna plovila,

- lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug,

- vrednostni papirji,

- denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu, kadar ne predstavljajo dohodka, ki se po ZUPJS upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika,

- drugo premično premoženje.

V 18. členu pa ZUPJS nadalje natančno določa, katero premoženje in pod katerimi pogoji se le-to ne šteje v premoženje kandidata oziroma družine:

- stanovanje, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja,

- osebni avtomobili oziroma enosledna vozila do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (28 x 288,81 EUR) za vsak avtomobil oziroma enosledno vozilo in osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb, dokler ne bo gospodarska rast v RS dosegla 2% velja začasna ureditev, po kateri se ne upošteva avtomobil ali enosledno vozilo do vrednosti 8.060,00 eurov za vsak avtomobil oziroma enosledno vozilo

- premoženje, za katerega ima oseba kot najemojemalec sklenjen finančni najem ali poslovni najem (leasing),

- predmeti, ki so po predpisu, ki ureja izvršbo, izvzeti iz izvršbe, razen gotovine,

- poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga vlagatelj ali druga oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, uporablja za oziroma pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti, dokler ta dohodek iz dejavnosti dosega vsaj višino 75% bruto minimalne plače,

- kmetijsko in gozdno zemljišče, ki daje dohodek, ki se po tem zakonu upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja,

- sredstva iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanca pri skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja oziroma pri pokojninskem skladu ali zavarovalnici, ki izvaja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,

- bančna sredstva, ki jih je oseba prejela izključno za nakup ali gradnjo stanovanja.

Na kakšen način se premoženje upošteva, pa ZUPJS določa v 19. členu, ki pravi, da se premoženje upošteva tako, da se dohodki oseb povečajo za fiktivno določen dohodek, in sicer v višini letnega zneska obresti, izračunanih od vrednosti premoženja, ki se upošteva po tem zakonu na dan vložitve vloge. Pri tem se upošteva povprečna letna obrestna mera za gospodinjstva za vezane vloge nad 1 letom do 2 leti za leto pred letom vložitve vloge za državno štipendijo po podatkih Banke Slovenije.

5. Kako se pri državni štipendiji upošteva izpad periodičnih dohodkov (izguba zaposlitve...)?

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) v 15. členu določa, da se pri ugotavljanju upravičenosti do državne štipendije dohodek zmanjša za periodične dohodke, ki jih je kandidat oziroma njegov družinski član prenehal prejemati in ni začel prejemati drugih periodičnih dohodkov.

V primeru, da posameznik v preteklem letu preneha prejemati določen periodični dohodek, pa potem v tekočem letu začne prejemati nov periodični dohodek, se bo pri ugotavljanju materialnega položaja kandidata za državno štipendijo oziroma njegove družine upošteval nov periodični dohodek kot tekoči dohodek (preračunan na raven preteklega leta).

Periodični dohodki v smislu tega odgovora so npr.: plače, pokojnine, preživnine, rente in drugi dohodki, ki jih oseba prejema v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih. Dohodek iz dela preko študentskega servisa se ne šteje med periodične dohodke.

6. Kako se računa povprečje pri upravičenosti do Zoisove štipendije in katere ocene se pri tem upoštevajo?

Kako se računa povprečje pri Zoisovi štipendiji, določa Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij v tretjem odstavku 14. člena.

Določba pravi, da za izračun povprečne ocene pri študiju šteje povprečje vseh številčno izraženih končnih ocen, razen ocene iz diplomskega dela, ki jih je vlagatelj dosegel v obdobju od 1. oktobra do 30. septembra preteklega študijskega leta.

Napisano pomeni, da se v primeru delnih ocen pri določenih predmetih (vaje, teorija) kot ocena pri računanju povprečja pri Zoisovi štipendiji šteje samo končna ocena vseh delnih ocen tega predmeta in ne posamezne delne ocene pri tem predmetu.

Vendar pozor!!! Delne ocene pri določenem predmetu na določeni fakulteti so lahko različno ponderirane, kar pomeni, da aritmetična sredina dveh ali treh delnih ocen ni nujno vedno pravilna, saj so vaje lahko ovrednotene s ponderjem 0,10, teorija pa z 0,90 ali pa recimo vaje 0,30 in teorija 0,70.

V primeru, da študent v zgoraj navedenem obdobju doseže manj kot tri številčno izražene končne ocene, se upoštevajo vse številčno izražene končne ocene (izvzeta je ocena iz diplomskega dela) dosežene za zadnji letnik, v katerega je bil vlagatelj vpisan (pri čemer mora spet izkazovati najmanj tri številčno izražene končne ocene vseh opravljenih obveznosti).

Povprečna ocena se določi na dve decimalni številki natančno. V primeru dvopredmetnih študijskih programov se kot povprečna ocena šteje povprečna ocena iz obeh programov.

7. Kakšne so posledice ponavljanja, pavziranja, prepisa, prehoda in zaposlitve pri prejemanju štipendije?

a) V primeru ponavljanja letnika pride do mirovanja štipendijskega razmerja na podlagi prve alineje prvega odstavka 95. člena Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1). To pomeni, da se štipendistu v letu ponavljanja/mirovanja štipendija za tekoče študijsko leto ne izplačuje, razen če študent letnika ni izdelal zaradi dokazanih opravičljivih zdravstvenih razlogov, starševstva, izjemnih družinskih in socialnih okoliščin ali zaradi višje sile. V tem primeru se štipendistu namreč izjemoma lahko štipendija izplačuje tudi v letu mirovanja.

b) Če je študentu v času pavziranja dovoljeno opravljanje študijskih obveznosti, pride do mirovanja štipendijskega razmerja. To pomeni, da se štipendistu v letu pavziranja/mirovanja štipendija za tekoče študijsko leto ne izplačuje, pri čemer tukaj ni mogoča izjema kot v primeru ponavljanja.

Če študentu v času pavziranja ni dovoljeno opravljanje študijskih obveznosti, pa pride do prenehanja štipendijskega razmerja, kar prav tako pomeni, da se štipendistu štipendija v času pavziranja ne izplačuje.

c) V primeru prepisa na drug študijski program poznamo 4 različne situacije:

- Študent pred prepisom na drug študijski program uspešno opravi letnik, za katerega je prejemal štipendijo in pri tem pridobi soglasje štipenditorja za prepis na drug študijski program: v tem primeru pride do mirovanja štipendijskega razmerja na podlagi sedme alineje 95. člena ZŠtip-1. Mirovanje štipendijskega razmerja lahko traja največ eno leto.

- Študent pred prepisom na drug študijski program uspešno opravi letnik, za katerega je prejemal štipendijo in pri tem ne pridobi soglasja štipenditorja za prepis na drug študijski program: v tem primeru pride do prenehanja štipendijskega razmerja na podlagi četrte alineje 97. člena Štip-1.

- Študent pred prepisom na drug študijski program ne opravi uspešno letnika, za katerega je prejemal štipendijo in pri tem pridobi soglasje štipenditorja za prepis na drug študijski program: v tem primeru pride do prenehanja štipendijskega razmerja na podlagi druge in tretje alineje 97. člena ZŠtip-1, kjer je določeno, da štipendijsko razmerje štipendistu preneha, če prekine izobraževanje ali ne zaključi izobraževalnega programa, za katerega je prejemal štipendijo oziroma se izpiše iz izobraževalnega programa, za katerega je pridobil štipendijo.

- Študent pred prepisom na drug študijski program ne opravi uspešno letnika, za katerega je prejemal štipendijo, pri tem pa prav tako ne pridobi soglasja štipenditorja za prepis na drug študijski program: v tem primeru so podani trije razlogi, na podlagi katerih pride do prenehanja štipendijskega razmerja, in sicer razlogi iz druge, tretje in četrte alineje 97. člena ZŠtip-1.

č) Pri prehodu na drug študijski program je situacija popolnoma identična s situacijo pri prepisu na drug študijski program, saj gre v obeh primerih za zamenjavo študijskega programa in vprašanje o uspešnosti zaključka letnika, za katerega je štipendist prejemal štipendijo. Tudi v tem primeru je potrebno poudariti, da lahko mirovanje štipendijskega razmerja traja največ eno leto.

d) V primeru zaposlitve študenta v času študija pride do prenehanja štipendijskega razmerja na podlagi osme alineje 97. člena ZŠtip-1.

8. Kdaj se mora štipendija vračati in kakšne možnosti ima štipendist pri tem?

Potrebno je poudariti, da dolžnost vračila štipendije nastopi le v primerih prenehanja štipendijskega razmerja, pri čemer se štipendija vrača le za letnik, ki ga štipendist ni uspešno zaključil.

V primerih mirovanja štipendijskega razmerja tako ne pride do obveznosti vračila štipendije, prav tako tudi ne v primeru prenehanja štipendijskega razmerja, če štipendist pred tem uspešno zaključi letnik, za katerega je prejemal štipendijo.

Štipendijsko razmerje pri državni ali Zoisovi štipendiji pa preneha, če štipendist:

- ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev štipendije po Zakonu o štipendiranju (ZŠtip-1),

- prekine izobraževanje ali ne zaključi izobraževalnega programa, za katerega je prejemal štipendijo,

- se izpiše iz izobraževalnega programa, za katerega je pridobil štipendijo,

- spremeni izobraževalni program ali izobraževalno ustanovo brez predhodnega pisnega soglasja dodeljevalca štipendije,

- štipendijo pridobi na podlagi posredovanih neresničnih podatkov,

- po mirovanju štipendijskega razmerja ne predloži ustreznih dokazil za nadaljnje prejemanje štipendije najkasneje zadnji dan mirovanja ali če iz predloženih dokazil izhaja, da ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije,

- ne dokonča izobraževalnega programa v okviru trajanja programa oziroma v času absolventskega staža,

- sklene pogodbo o zaposlitvi ali se samozaposli ali pridobi status brezposelne osebe pred zaključkom izobraževanja,

- odpove štipendijsko razmerje,

- po zaključku obveznosti izobraževalnega programa prejemnik štipendije Ad futura ne začne izpolnjevati obveznosti v zvezi z zaposlitvijo iz 58. člena ZŠtip-1 ali jih preneha izpolnjevati pred izpolnitvijo celotne obveznosti, če so te obveznosti določene z javnim razpisom oziroma s pogodbo o štipendiranju,

- v drugih posebnih primerih, določenih z ZŠtip-1.

V primeru, ko pride do dolžnosti vračila štipendije, ima študent pod določenimi pogoji na voljo tudi možnost odloga vračila štipendije, možnost obročnega vračila štipendije in možnost odpisa vračila štipendije.

Odlog vračila štipendije pomeni, da se odloži trenutek vračila štipendije. Štipendijo je še vedno treba vrniti, samo rok za izpolnitev te obveznosti (vračila štipendije) se podaljša.

Obročno odplačevanje pomeni, da se znesek vračila štipendije vrača po obrokih.

Odpis vračila štipendije pa pomeni, da štipenditor oprosti štipendista vračila štipendije. V tem primeru štipendistu štipendije ni treba vračati.

Za vsako izmed omenjenih možnosti mora študent izpolnjevati določene pogoje oziroma morajo na strani študenta obstajati določeni utemeljeni razlogi, ki pa se razlikujejo glede na to, ali gre za vračilo državne štipendije ali za vračilo Zoisove štipendije. Za dodatne informacije glede tega smo vam v Svetovalnici na voljo.

9. Ali lahko študent prejema štipendijo na drugem študijskem programu, če je en študijski program že dokončal in takrat ni prejemal štipendije?

V primeru, da študent z dokončanjem drugega študijskega programa pridobi višjo stopnjo izobrazbe, kot jo je pridobil na prvem študijskem programu, ni nobene ovire za to, da študent na drugem študijskem programu ne bi prejemal štipendije in to ne glede na to, ali je na prvem študijskem programu že prejemal štipendijo ali ne. Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1) namreč v petem odstavku 9. člena določa, da štipendist lahko prejema štipendijo eno leto za posamezen letnik na isti ravni izobraževanja, če ni z ZŠtip-1 izrecno drugače določeno. To pomeni, da študent v vsakem primeru lahko prejema štipendijo za študijski program, s katerim pridobi višjo stopnjo izobrazbe od že dosežene.

Za drugi študijski program študent ne more prejemati štipendije, če je že dosegel enako ali višjo stopnjo izobrazbe glede na stopnjo, ki bi jo pridobil z vpisom na drugi študijski program. ZŠtip-1 namreč v četrtem odstavku 9. člena določa, da se štipendija po tem zakonu se ne more dodeliti za izobraževalni program na ravni izobraževanja, ki je enaka ali nižja od ravni, ki jo je vlagatelj že dosegel.

10. Kako študent lahko uveljavlja lastno gospodinjstvo pri državni štipendiji?

V praksi uveljavljeni pojem »lastno gospodinjstvo« pomeni, da študent ne živi več s svojimi starši, ampak živi v svojem lastnem gospodinjstvu. Prav tako to pomeni, da se pri ugotavljanju materialnega položaja za pridobitev državne štipendije kot družinski član upošteva samo vlagatelj oziroma študent ter da se posledično upoštevajo samo njegovi dohodki in premoženje, ne pa tudi dohodki in premoženje njegovih staršev in ostalih družinskih članov.

T.i. lastno gospodinjstvo je mogoče uveljavljati le v primeru nasilja v družini. Uveljavljanje je pogojeno s tem, da so v zvezi z nasiljem v družini že sproženi ustrezni postopki.

V tem primeru mora imeti študent s starši urejeno preživnino, ki jo lahko uredi pri notarju ali pa na sodišču, prav tako pa mora tudi živeti na svojem naslovu in ne več pri starših. Če študent še vedno živi pri svojih starših, mu to načeloma onemogoča uveljavljanje lastnega gospodinjstva kljub temu, da ima s starši dogovorjeno preživnino (razen v res izjemnih primerih).

Vse zgoraj napisano je relevantno le v primeru, ko je študent mlajši od 26 let. Po dopolnitvi 26 let se študent avtomatično šteje kot samska oseba, saj preživninska dolžnost s strani staršev tedaj avtomatično preneha.