Socialna varnost

1. Kakšni so pogoji za prejemanje družinske pokojnine in do kdaj najkasneje jo študent lahko prejema?

Pogoje za prejemanje družinske pokojnine določa Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju -2 (55. – 62. člen).

Otroci pokojnika so le eni izmed upravičencev do družinske pokojnine. Ti so do pokojnine po starših upravičeni do dopolnjenega 15. leta oziroma do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Otrok, ki v letu izgube starša ne izpolnjuje pogojev za vpis v višji letnik šolanja, ima pravico do družinske pokojnine do konca naslednjega šolskega leta. Do pokojnine so upravičeni tudi otroci med 15. in 18. letom, ki so prijavljeni na Zavodu RS za zaposlovanje. Če otrok prekine šolanje zaradi bolezni, nosečnosti ali poroda, je v tem času tudi upravičen do pokojnine. Iz navedenih razlogov se otrokova pravica do prejemanja pokojnine lahko podaljša za izgubljeni čas po 26. letu starosti.

Otrok mora za uveljavljanje pravice vsako leto Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje predložiti potrdilo o šolanju.

2. Ali študent lahko pridobi denarno socialno pomoč (DSP) in kakšni so pogoji za pridobitev le-te?

Pogoje za pridobitev pravice do DSP določa Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) . Študent do dopolnjenega 26. leta lahko, v primeru da se redno šola,  denarno socialno pomoč pridobi le v okviru svoje družine, saj do te starostne meje velja dolžnost preživljanja s strani staršev. V tem primeru je družina upravičena do DSP, če izpolnjujejo splošne pogoje in posebni pogoj materialnega cenzusa (študent in njegova družina ne sme imeti višjih dohodkov od višine vsote zneskov minimalnih dohodkov glede na pripadajoče količnike za vse družinske člane). To pomeni, da študent in njegova družina brez lastne krivde na noben način z lastnimi dohodki in lastnim premoženjem skupaj ne dosegajo dohodkov, za katere država ocenjuje, da zadostujejo za pokritje osnovnih življenjskih potreb. Višina minimalnega dohodka se razlikuje glede na strukturo skupnosti ter glede na delovno aktivnost njenih članov. Natančnejši odgovor na vprašanje je mogoč le ob poznavanju konkretnih okoliščin posameznega primera.

Študent lahko DSP kot samska oseba in neodvisno od svoje družine pridobi le v izjemnih primerih. V teh primerih se pri uveljavljanju pravice do DSP kot družinski član upošteva le študent sam, prav tako pa se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo le dohodki, prejemki in premoženje študenta. Študent mora pri tem seveda izpolnjevati vse pogoje, ki jih ZSVarPre določa za upravičenost do denarne socialne pomoči. To je mogoče v naslednjih primerih:

Ko dopolni 26 let. Takrat ga starši niso več dolžni preživljati in zato se študent takrat šteje kot samostojna oseba.

Ko so ga starši še vedno dolžni preživljati, vendar študent zaradi nasilja v družini dejansko ni več povezan s svojo družino. Dejansko nepovezanost je v tem primeru potrebno dokazovati tako, da so že začeti ustrezni postopki zaradi nasilja v družini.

V primeru, da študentu pri pristojnem centru za socialno delo uspe dokazati lastno gospodinjstvo, čeprav še ni dopolnil 26 let in so ga starši še vedno dolžni preživljati (glej spodaj vprašanje 4.).

3. Do kdaj so starši študenta dolžni preživljati in kako si lahko uredi preživnino?

Preživninsko obveznost staršev do otrok določa 123. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR).

Starši so dolžni preživljati svoje otroke do 18. leta starosti. Če se otrok redno šola pa tudi, če se redno šola vpisan na izredni študij, so ga starši dolžni preživljati tudi po 18. letu starosti, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Otroka, ki je sklenil zakonsko zvezo ali živi v zunajzakonski skupnosti, so starši dolžni preživljati le, če ga ne more preživljati zakonec ali zunajzakonski partner.

Navadno starši otroke preživljajo s tem, da jim v naravi zagotavljajo potrebščine za življenje. Študent (starejši od 18 let) se lahko s starši o preživljanju sporazume in to formalizira v obliki notarskega zapisa. Če starši opuščajo svojo obveznost preživljanja, lahko študent preživljanje zahteva s tožbo pred pristojnim okrožnim sodiščem. V tem primeru je preživljanje formalizirano z odločbo sodišča.

4. Ali lahko študent, mlajši od 26 let, uveljavlja lastno gospodinjstvo pri upravičenosti do socialnih pravic? Kako?

Študent pred dopolnitvijo 26. leta praviloma ne more biti obravnavan kot samostojna oseba (tj. ne more vzpostaviti lastnega gospodinjstva), saj so ga do te starosti dolžni preživljati starši. To pomeni, da v kolikor bo študent, mlajši od 26 let, zaprosil za določene pravice iz javnih sredstev, se bodo pri ugotavljanju materialnega cenzusa upoštevali dohodki in premoženje študenta ter tudi dohodki in premoženje vseh njegovih družinskih članov.

Vendar pa ZUPJS v 11. členu določa izjemo od zgornje ureditve. V enem primeru namreč lahko študent tudi pred dopolnjenim 26. letom vzpostavi lastno gospodinjstvo. To lahko stori, če dokaže, da zaradi družinskega nasilja ni več dejansko povezan z družino. Pri tem pa nekateri centri za socialno delo, ki o tem odločajo, zahtevajo, da mora biti slednje razvidno tudi iz tega, da se pred pristojnimi organi sprožijo postopki glede nasilja v družini.

V kolikor je torej izpolnjen pogoj nasilja, lahko študent pred dopolnjenim 26. letom vzpostavi lastno gospodinjstvo. Posledično se v takšnem primeru pri izračunu povprečnih dohodkov na družinskega člana kot družinski član šteje samo študent, prav tako pa se pri tem upoštevajo samo dohodki in premoženje študenta, ne pa več dohodki in premoženje njegovih družinskih članov.

5. Zdravstveno zavarovanje študenta pred in po 26. letu!

Zdravstveno zavarovanje ureja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ).

Študent, ki ni sam zavarovanec, je obvezno zdravstveno zavarovan  kot družinski član do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do dopolnjenega 18. leta starosti, po tej starosti pa le, če se šola. Do nedavnega je veljalo, da je lahko oseba, ki se redno šola, zavarovana kot družinski član ves čas šolanja, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti. Po uveljavitvi Zakona za urejanje položaja študentov (ZUPŠ), torej od 17. novembra 2017 dalje, pa je ureditev drugačna. Sedaj namreč velja, da je lahko posameznik, ki se šola, zavarovan kot družinski član vse do konca študijskega oz. šolskega leta, v katerem dopolni starost 26. let (in torej ne le do trenutka dopolnitve omenjene starosti, kot je veljalo prej).  Obvezno zdravstveno zavarovanje mu v tem primeru krije celotno vrednost zdravstvenih storitev.

Ko študent izgubi status študenta ali ko se izteče študijsko leto, v katerem je dopolnil starost 26. let, si mora tako obvezno kot dopolnilno zdravstveno zavarovanje urediti sam. Če se študent po končanem študiju zaposli ali samozaposli, je zavarovan iz tega naslova. Če je brez dohodkov, si mora načeloma prispevke plačevati sam pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Zelo priporočljivo je, da si študent istočasno z obveznim zdravstvenim zavarovanjem uredi tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje pri eni od zasebnih zavarovalnic. Obvezno zdravstveno zavarovanje pri večini zdravstvenih storitev namreč krije le del celotne vrednosti storitve.

V skladu z 29. in 30. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) država pod določenimi pogoji plačuje prispevke tako za obvezno kot tudi za dopolnilno zdravstveno zavarovanje študentov (pogoj je prejemanje oziroma upravičenost do denarne socialne pomoči).