Študij

1. Kakšne pravice ima študent?

Študenti imajo pravico, da:

  • se ob rednem napredovanju izobražuje in dokonča študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu,
  • lahko enkrat v času študija ponavlja letnik oz. se prepiše,
  • študira vzporedno,
  • lahko napreduje in dokonča študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom.
  • Prav tako imajo študenti ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do:
  • zdravstvenega varstva,
  • subvencionirane prehrane, prevozov in bivanja,
  • štipendiranja,
  • družinske pokojnine,
  • dela preko študentskega servisa, in sicer v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve.

2. Kaj se pri študiju spremeni, ko študent dopolni 26 let in ali se po tem še vedno lahko vpiše na študij? 

Z dopolnitvijo 26. leta status študenta ne preneha, ampak se spremeni upravičenost do nekaterih pravic, ki iz njega izhajajo. Študent, starejši od 26 let, si mora sam kriti obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Delo preko študentskega servisa lahko nemoteno opravlja, pri čemer se mu še vedno prizna posebna osebna olajšava (t.i. študentska olajšava), vendar le, če se je na študij vpisal pred dopolnjenim 26. letom in od vpisa na dodiplomski stopnji ni minilo več kot 6 let oziroma več kot 4 leta na podiplomski stopnji. Pogoj vpisa na študij do dopolnjenega 26. leta se upošteva na letni ravni, kar pomeni, da se posebna osebna olajšava prizna osebi, ki se je vpisala na študij v letu, ko je dopolnila 26 let, ne glede na to, da je ob samem vpisu lahko dejansko že starejša od 26. let.

Osebe s statusom udeleženca izobraževanja odraslih nimajo pravice do dela prek napotnice po dopolnjenem 26. letu!

Starost ni omejitev za vpis, vendar v skladu z zgoraj povedanim se študentu ne prizna posebna olajšava za delo preko študentskega servisa in se mu lahko mesečno trga akontacija dohodnine (torej v primeru, da je študent star vsaj 26 let in se je vpisal na dodiplomski študij že pred več kot 6 leti oz. na podiplomskega pred več kot 4 leti).

3. Različne oblike in spremembe študija

Izredni študij: Zakon o visokem šolstvu izenačuje redne in izredne študente. Iz 69. člena Zakona tako izhaja, da ima izredni študent enake pravice in obveznosti kot redni študent. Kandidati za izredni študij se prijavljajo in vpisujejo po enakem postopku in v enakih rokih kot kandidati za redni študij. Izredni študij mora biti po vsebini in zahtevnosti enak rednemu. Visokošolski zavod, ki izvaja program izrednega študija, je za študente izrednega študija dolžan organizirati oblike pedagoškega dela (predavanja, konzultacije, vaje, kolokvije, itd.) v skladu z veljavnim študijskim programom. Tako mora posebej organizirani del pedagoškega dela obsegati najmanj 30 % obsega pedagoškega dela za študente rednega študija. 141. člen Statuta Univerze v Ljubljani navaja, da lahko študentje izrednega študija izpitne roke opravljajo izven izpitnih obdobij oz. na izrednih izpitnih rokih.

Zaporedni študij oz. študij diplomantov: Po končanem enem dodiplomskem študiju se lahko študent ponovno vpiše v 1. letnik dodiplomskega študija in sicer kot diplomant ali kot izredni študent. Izredni študij je vedno plačljiv, študij diplomantov pa ne vedno, saj zanj fakultete lahko razpisujejo tako redna kot tudi izredna mesta.

Pri vpisu na izredni študij se študent vpisuje skupaj z maturanti, prijavo za vpis pa lahko pošlje na katerega koli izmed treh razpisanih rokov. V primeru omejitve vpisa se upoštevajo točke mature in šolski uspeh.

Vpisna mesta za študij diplomantov pa so določena posebej, ločeno od vpisnih mest za maturante/študente in tistih za študente, ki bi se radi prepisali. Diplomanti med seboj tekmujejo na podlagi povprečja na fakulteti in sorodnosti študija.

Prijavni rok za vpis na mesta za diplomante je vsako leto določen z razpisom za vpis in ponavadi poteka v prvi polovici septembra. Študenti, ki se želijo vpisati v študijski program, pri katerem se preverjajo posebne nadarjenosti, sposobnosti in spretnosti, morajo prijavo oddati že prej (rok je določen v vsakoletnem razpisu za vpis).

Kandidati za vpis na mesta za diplomante oddajo prijavo za vpis preko elektronske vloge na Spletnem portalu eVŠ. V prijavi kandidat vpiše en študijski program, za katerega izpolnjuje pogoje za vpis.

Več informacij dobite v razpisu, kjer so objavljena tudi prosta mesta za študij diplomantov in za izredni študij. Razpis je vsako leto, konec januarja objavljen na Spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Vzporedni študij: Je hkratni študij po dveh ločenih študijskih programih in predstavlja edino izjemo od pravila, da študent ne more biti hkrati vpisan na dva visokošolska zavoda.

Študent se lahko po uspešno opravljenem prvem letniku študija (oz. ko ima opravljene pogoje za napredovanje v višji letnik na t. i. matični fakulteti) vzporedno vpiše v drug študijski program, če izpolnjuje splošne pogoje za tamkajšnji vpis.

Statut Univerze v Ljubljani določa tri pogoje za vpis na vzporedni študij, in sicer uspešno opravljen prvi letnik, opravljeni pogoji za napredovanje v višji letnik ter izpolnjevanje pogojev za vpis v drug študijski program. Fakulteta pa lahko s svojimi pravili postavi dodatne pogoje (povprečje itd.). Študent potrebuje za vzporedni študij tudi soglasje visokošolskega zavoda, na katerem je že vpisan.

Ali je vzporedni študij plačljiv ali ne, je odvisno od tega, kakšna mesta za vzporedni študij so razpisana v razpisu za vpis.

Prijavni rok za vpis na vzporedni študij je določen v razpisu za vpis in ponavadi poteka v prvi polovici septembra. Študenti, ki se želijo vpisati v študijski program, pri katerem se preverjajo posebne nadarjenosti, sposobnosti in spretnosti, morajo prijavo oddati že prej, in sicer do roka, ki ga določa razpis za vpis.

Kandidati za vzporedni vpis oddajo prijavo za vpis preko elektronske vloge na Spletnem portalu eVŠ . V prijavi kandidat vpiše en študijski program, za katerega izpolnjuje pogoje za vpis. Kandidat lahko odda več prijav.

Ponavljanje: Ponavljanje pomeni, da študent ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za napredovanje v višji letnik. Tako študent ponovno opravlja isti letnik. S ponavljanjem študent izkoristi pravico vsakega študenta, da v času visokošolskega izobraževanja bodisi enkrat ponavlja poljubni letnik študija bodisi enkrat zamenja študijski program oz. se prepiše (66. člen Zakona o visokem šolstvu ). Za ponavljanje mora študent izpolnjevati pogoje, predpisane s študijskim programom fakultet ali zavoda ter tudi pogoj, da v času visokošolskega izobraževanja še ni ponavljal ali se prepisal. V času, ko ponavlja, ohrani vse pravice, ki izhajajo iz statusa študenta.

Pavziranje: Pomeni, da je študent vpisan na fakulteto, ampak je brez statusa študenta. Študent si mora v času »pavziranja« sam plačevati obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje, izgubi pa pravice iz statusa študenta. Pavziranje je številčno neomejeno.

Če sta minili več kot dve leti, odkar je študent prekinil študij, mora za nadaljevanje študija vložiti prošnjo na komisijo za študijske zadeve visokošolskega zavoda ali drug organ, določen s pravili visokošolskega zavoda. Če se je v času prekinitve študija spremenil študijski program, določi pristojen organ visokošolskega zavoda študentu diferencialne izpite ali druge dodatne obveznosti kot pogoj za nadaljevanje študija.

Prepis: Zakon o visokem šolstvu daje študentu pravico, da poleg prvega vpisa na študij bodisi enkrat zamenja študijski program, čemur pravimo prepis, bodisi ponavlja poljubni letnik študija, čemur pravimo ponavljanje. Tej pravici pogovorno pravimo tudi »bonus«. Vsak študent ima torej možnost dveh rednih vpisov v prvi letnik ali pa rednega vpisa v prvi letnik in enega ponavljanja poljubnega letnika. Ko študent ta »bonus« izkoristi, mu ostane samo še možnost izrednega vpisa na visokošolski zavod ali pa pavziranje (glej zgoraj). Pri prepisu se študent ponovno vpiše v prvi letnik, a na drugem izobraževalnem programu. Postopek za prepis je enak postopku za prvi vpis. Za prepis veljajo enaki roki kot za prvi vpis v visokošolski program, ki je obširneje obrazložen v razpisu, ki ga na svoji spletni strani objavi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Prehod: S prehodom se razume prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal, ter nadaljevanje izobraževanja v novem sorodnem študijskem programu, kjer se mu vse ali del obveznosti, ki jih je študent že opravil v prvem študijskem programu, priznajo kot opravljene obveznosti drugega študijskega programa. Splošna pogoja za prehod in priznavanje predmetov sta: (i) da gre za programa, katerih zaključka zagotavljata primerljive kompetence ter (ii) da se pri obveznih predmetih v drugem programu lahko po kriterijih prizna vsaj polovica ECTS točk iz prvega programa. Višješolski in visokošolski zavodi lahko določajo še posebne pogoje, ki pa jih javno objavijo.

Prijavni rok za vpis po merilih za prehode je določen v razpisu za vpis in ponavadi poteka v prvi polovici septembra. Vpisna mesta za vpis po merilih za prehode ter dodatne informacije glede prehoda so navedene v razpisu na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

4. Ali študent lahko ponavlja kljub temu, da se je enkrat že prepisal in obratno?

Zakon o visokem šolstvu v 66. členu določa, da ima študent poleg prvega vpisa na študij možnost, da bodisi enkrat zamenja študijski program (čemur pravimo prepis) bodisi da ponavlja poljubni letnik študija (čemur pravimo ponavljanje). Tej pravici pravimo pogovorno tudi »bonus«. Če se je torej študent (poleg prvega vpisa) enkrat v času študija že prepisal ali je obratno že enkrat ponavljal, je že izkoristil omenjeni »bonus«. Tako študentu ostane le še možnost izrednega vpisa na visokošolski zavod ali pa pavziranje. 

5. V katerih primerih se lahko študent izjemno vpiše v višji letnik oziroma izjemno ponavlja letnik? 

Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to upravičene razloge kot npr.:

  • materinstvo,
  • daljša bolezen,
  • izjemne družinske in socialne okoliščine,
  • priznan status osebe s posebnimi potrebami,
  • aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah,
  • aktivno sodelovanje v organih univerze.

Navedeni razlogi so izrecno določeni v 153. členu Statuta Univerze v Ljubljani, ob tem pa lahko dodatne razloge določi tudi posamezna fakulteta. O vpisu iz prejšnjega odstavka odloča komisija za študijske zadeve članice ali drug organ, določen s pravili članice.

Mogoče je tudi izredno ponavljanje letnika, pri čemer študent plača šolnino, ki je enaka znesku storitev vseh neopravljenih obveznosti.

6. V katerih primerih lahko študent podaljša absolventski staž?

Podaljšanje absolventskega staža je mogoče le iz upravičenih razlogov, kar določa 70. člen Zakona o visokem šolstvu. V 153. členu Statuta Univerze v Ljubljani so primeroma navedeni upravičeni razlogi:

  • materinstvo,
  • daljša bolezen,
  • izjemne družinske in socialne okoliščine,
  • priznan status osebe s posebnimi potrebami,
  • aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah,
  • aktivno sodelovanje v organih univerze.

Dodatne pogoje za podaljšanje absolventskega staža lahko določajo fakultete same – s svojimi internimi pravili. Podaljšanje absolventskega staža pa je možno za največ eno leto. O tem odloča na prvi stopnji pristojna komisija, na drugi stopnji pa navadno odloča senat na fakulteti.

7. Ali se študent lahko redno zaposli in obdrži status študenta? Kakšne posledice to prinese zanj? Ali se lahko redno zaposleni vpiše na visoko-/višješolski študij in kakšne posledice to prinese zanj?

Oseba, ki je redno zaposlena, se lahko normalno vpiše na študij in pridobi oz. obdrži status študenta, vendar pa redna zaposlitev vpliva na pravice, ki izhajajo iz statusa študenta. Študent, ki je redno zaposlen, ne more opravljati dela preko napotnice študentskega servisa, ne more prejemati štipendije ter ni upravičen do subvencioniranega prevoza, prehrane in bivanja v študentskem domu. Prav tako zaposlen študent ne more biti vključen v zdravstveno zavarovanje preko staršev. 

8. Plačljivost magistrskega (2. bolonjska stopnja) in doktorskega programa (3. bolonjska stopnja) ter možnost (so)financiranja 

Zakon o visokem šolstvu določa, da se sredstva za prvo in drugo stopnjo zagotovijo v državnem proračunu kot skupna sredstva za univerzo ali samostojni visokošolski zavod. Republika Slovenija tako vsakemu državljanu omogoča, da brezplačno pridobi izobrazbo prve in druge bolonjske stopnje.

Doktorski program (3. bolonjska stopnja) je načeloma plačljiv, vendar zakon dopušča možnost, da se iz državnega proračuna lahko sofinancira tudi študij po študijskih programih tretje bolonjske stopnje. Za pridobitev sredstev za sofinanciranje doktorskega študija obstajajo različne sheme, ki študentom omogočajo pridobitev sredstev za sofinanciranje šolnine in študija. Študent doktorskega študija se mora prijaviti na razpis, ki jih lahko redno spremljate na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. 

9. Ali študent lahko nadaljuje študij na magistrskem (2. bolonjska stopnja) oz. doktorskem programu (3. bolonjska stopnja), ki je vsebinsko popolnoma nepovezan z dosedanjim študijem?

Študent se pogosto lahko vpiše v magistrski študijski program, tudi če je ta popolnoma nepovezan z dosedanjim študijem. Študent mora pred vpisom na magistrski študijski program opraviti študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program. Strokovna področja se določijo z magistrskim študijskim programom. Z magistrskim študijskim programom se lahko kot pogoj za vpis določijo tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti, predhodna izobrazba na dodiplomski stopnji ali ustrezne delovne izkušnje.

Razpis za vpis v magistrske študijske programe je vsako leto objavljen na Spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

V doktorski študijski program se lahko vpiše, kdor je končal študijski program druge stopnje, študijski program, ki je urejen z direktivami EU, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami ter enoviti magistrski študijski program.

Razpis je vsako leto objavljen na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

10. Ali se študent lahko vpiše na maturitetni tečaj in kako?

Če je študent gimnazijski maturant oz. je že opravljal maturo, se ne more vpisati na maturitetni tečaj. Na maturitetni tečaj se lahko vpiše oseba, ki si je pridobila srednjo poklicno ali srednjo strokovno izobrazbo; je končala tretji letnik gimnazije in je prekinila izobraževanje najmanj za eno leto; je končala četrti letnik programa Waldorfske gimnazije in oseba, ki je uspešno zaključila osnovnošolsko izobraževanje, če uspešno opravi preizkus znanja na ravni tretjega letnika gimnazije. Če torej študent izpolnjuje katerega izmed teh pogojev, se na maturitetni tečaj lahko vpiše. Izobraževanje po programu maturitetnega tečaja traja eno leto. Kandidati, ki uspešno končajo izobraževanje po tem programu, lahko pristopijo k splošni maturi. Izobraževanje po programu maturitetnega tečaja se vsako študijsko leto začne v začetku oktobra.

Kandidati, ki se nameravajo vpisati v maturitetni tečaj, se prijavijo s posebno prijavnico za vpis v program maturitetnega tečaja, ki je na voljo na spletnih straneh Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Vsak kandidat odda samo eno izpolnjeno prijavnico. Izpolnjeno prijavnico posredujejo izbrani srednji šoli do roka, ki ga določen v razpisu (začetek septembra). Po končanem prijavnem roku bo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v sredini septembra objavilo informacijo o številu prijav za vpis (skupaj s številom razpisanih mest) v navedeni program po šolah. Vse dodatne informacije zainteresirani kandidati dobijo na izbrani šoli.

Vpis in izbira kandidatov, ki so se prijavili do določenega roka, bosta potekala do datuma, določenega z razpisom. Več informacij najdete v razpisu.

11. Ali študent lahko spremeni vpisne želje za vpis na fakulteto po zaključenem prvem vpisnem roku za vpis?

Po zaključenem prvem vpisnem roku spremembe in odjave posameznih zapisanih študijskih želja niso več mogoče.

Drugo prijavo (drugi prijavni rok traja v drugi polovici avgusta) lahko oddajo le kandidati, ki niso oddali Prve prijave za vpis, in tisti, ki niso bili sprejeti v nobenega od v Prvi prijavi napisanih študijskih programov. Navedeno izhaja iz razpisa.