Štipendije
Področje štipendiranja ureja Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1) in določa naslednje vrste štipendij:
- Državna štipendija;
- Zoisova štipendija;
- Štipendija za deficitarne poklice;
- Štipendija za Slovence v zamejstvu in po svetu;
- Štipendije Ad futura (za izobraževanje, za študijske obiske, za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja);
- (sofinancirane) kadrovske štipendije.
Štipenditor pri državni štipendiji je krajevno pristojni CSD, pri ostalih štipendijah po ZŠtip-1 Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS, pri kadrovskih štipendijah pa delodajalec.
Pri tem se lahko štipendije pridobijo tudi sočasno. Možne kombinacije:
- državna + Zoisova (slednje je omogočeno od leta 2024/25);
- kadrovska + katerakoli druga (razen za deficitarne poklice);
- za deficitarne poklice + katerakoli druga (razen kadrovska);
- Ad futura za študijske obiske + katerakoli druga;
- Ad futura za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja + katerakoli druga.
SPLOŠNO O ŠTIPENDIJSKEM RAZMERJU
POGOJI ZA UPRAVIČENOST
Do štipendiranja boš upravičen, če izpolnjuješ splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, ki so določeni za vsako posamezno vrsto štipendije. Splošni pogoji so naslednji:
- imeti moraš status dijaka, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih;
- izpolnjevati je potrebno pogoje glede državljanstva oz. prebivališča;
- ne smeš: biti zaposlen / imeti s.p. / biti vpisan v evidenco brezposelnih oseb / biti poslovodna oseba gospodarskih družb ali direktor zasebnega zavoda.
Te pogoje je potrebno izpolnjevati ves čas prejemanja štipendije.
PREJEMANJE ŠTIPENDIJE
Štipendijo lahko prejemaš le eno leto za posamezni letnik, štipendijsko razmerje pa se lahko izjemoma podaljša, če uveljavljaš upravičene razloge.
Prejemanje štipendije je prav tako možno v absolventskem letu - do sedaj je bilo prejemanje omejeno na 12 mesecev na vseh stopnja študija skupaj, ZUPŠ-2 pa je to omejitev odpravil. Čeprav ti status študenta med absolventom pripada do konca študijskega leta, lahko štipendijo prejemaš le dokler ne zaključiš s študijem, tj. do meseca v katerem diplomiraš/magistriraš.
OBVEZNOSTI ŠTIPENDISTA
Poleg "posebnih" obveznosti, ki so odvisne od vrste posamezne štipendije, moraš izpolnjevati splošne zakonske obveznosti:
- vsako leto moraš uspešno zaključiti letnik;
- če obiskuješ zaključni letnik, moraš diplomirati oz. magistrirati do 31. oktobra naslednjega koledarskega leta po zaključnem letniku;
- ves čas prejemanja moraš predlagati dokazila o izpolnjevanju pogojev za nadaljnje prejemanje.
PRENEHANJE ŠTIPENDIJSKEGA RAZMERJA in VRAČILO ŠTIPENDIJE
Razlogov za prenehanje štipendijskega razmerja je več, npr. neizpolnjevanje pogojev; prekinitev oz. nedokončanje izobraževanja; posredovanje neresničnih podatkov; odpoved štipendiji itd.
Slednje lahko privede do obveznosti vračila štipendije, pri čemer se štipendija vrača le za letnik, ki ga nisi uspešno zaključil. V kolikor si štipendijo prejemal tudi v absolventu, štipendije ne rabiš vračati za obe leti, ampak le za eno - ali za zaključni letnik ali za absolventsko leto.
Če moraš štipendijo vračati, lahko zaprosiš za odlog vračila, obročno vračanje štipendije in nenazadnje odpis vračilaštipendije. Prošnjo moraš podati pred iztekom roka za plačilo in priložiti vsa dokazila, ki potrjujejo utemeljenost razlogov za odlog, obročno vračanje ali odpis.
Navodila za pisanje in vzorce prošenj ti lahko posredujemo mi.
UPRAVIČLJIVI RAZLOGI
Upravičljivi razlogi so navedeni v 87. členu ZŠtip-1: starševstvo, zdravstveni razlogi, izjemne družinske in socialne okoliščine, višja sila. Načeloma sovpadajo z razlogi za podaljšanje statusa študenta, a ZŠtip-1 jih podrobneje opredeljuje.
V navedenih primerih obstaja možnost podaljšanja štipendijskega razmerja (za 1 leto na posamezni stopnji), ali pa vsaj njegovo mirovanje.
MIROVANJE ŠTIPENDIJSKEGA RAZMERJA
Institut mirovanja štipendijskega razmerja omogoča, da štipendijsko razmerje še vedno traja, a se štipendija v tem času ne izplačuje. Nastopi lahko zaradi več različnih razlogov, od posameznega razloga pa je odvisno, kako dolgo bo mirovanje trajalo. Tukaj je nekaj najpogostejših situacij:
- preseganje materialnega cenzusa (pri državni štipendiji) - mirovanje dokler trajajo razlogi;
- nenapredovanje v višji letnik (npr. med ponavljanjem, prepisom, pavziranjem) - največ 1 leto na posamezni stopnji študija;
- podaljšanje statusa študenta - nepretrgano mirovanje, dokler trajajo razlogi, a ne več kot 3 leta na posamezni stopnji študija.
V večini primerov, je potrebno za mirovanje zaprositi (pri štipenditorju).
POGOJNI DOLG
V kolikor med študijskim letom nastopijo okoliščine, zaradi katerih štipendijsko razmerje preneha, ti bo v pomoč institut pogojnega dolga. Slednje omogoča, da prejetih zneskov ne rabiš vračati, če vseeno uspešno opraviš letnik oz. pridobiš višjo raven izobrazbe do 30.9. naslednjega koledarskega leta po zaključnem letniku.
OBVEŠČANJE ŠTIPENDITORJA
Štipenditorja je potrebno obveščati o vseh spremembah, ki bi lahko vplivale na štipendijsko razmerje: zaposlitev, menjava študijskega programa, ponavljanje letnika, pavziranje, podaljšanje statusa, sprememba dohodka, sklenitev zakonske zveze itd.
Če prejemaš državno štipendijo, je CSD potrebno obvestiti v 8 dneh od dneva, ko je taka sprememba nastala ali si zanjo izvedel, pri ostalih štipendijah po ZŠtip-1 pa je potrebno obvestiti Sklad in sicer, v 30 dneh od dneva, ko je taka sprememba nastala ali si zanjo izvedel.
PREGLED POSAMEZNIH ŠTIPENDIJ
DRŽAVNA ŠTIPENDIJA
Državna štipendija je namenjena študentom, ki izhajajo iz socialno šibkejših družin, dodeljuje pa se tako za študij v Republiki Sloveniji kot za študij v tujini, na javno veljavnem izobraževalnem programu in izobraževalni ustanovi.
Poleg splošnih pogojev moraš izpolnjevati tudi pogoj materialnega cenzusa. To pomeni, da povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge za državno štipendijo, ne presega (zakonsko) določenega zneska (cenzusa) - ta od 1. marca 2026 naprej znaša 1.328,28 EUR, aktualne podatke pa lahko vedno spremljaš tukaj.
Višina je odvisna od tega, v kateri dohodkovni razred se uvrstiš, možno pa je pridobiti tudi dodatek za bivanje, dodatek za uspeh in dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.
Državna štipendija ti pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge, do izteka tekočega študijskega leta. Vlogo za pridobitev štipendije moraš vložiti na krajevno pristojni Center za socialno delo (CSD), za nadaljnje prejemanje pa nova vloga ni potrebna (razen, ko prehajaš na naslednjo stopnjo).
Če uveljavljaš več pravic iz javnih sredstev, je najbolje, da vložiš kar enotno vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in odkljukaš vse pravice, ki jih želiš uveljavljati.
ZOISOVA ŠTIPENDIJA
Zoisova štipendija je namenjena kot spodbuda, za doseganje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti ter umetnosti.
Poleg splošnih pogojev moraš izpolnjevati en vstopni pogoj ter imeti izjemni dosežek. Vstopni pogoj se razlikuje glede na to, ali posameznik prehaja iz srednje šolo na višjo raven, ali pa obiskuje drugi oz. višji letnik študija. V prvem primeru se zahteva, da si zlati maturant, ali imaš povprečje zaključnega razreda 4,1, v drugem primeru pa mora biti povprečje predhodnega študijskega leta 8,5, ali pa moraš biti uvrščen med najboljših 5% v svoji generaciji.
Višina za študente trenutno znaša 176,12€ na mesec, možno pa je pridobiti še dodatek za: bivanje in dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami (dodatka za uspeh tukaj ni).
Vlogo moraš pravočasno oddati v roku, ki je določen v vsakoletnem javnem razpisu – spremljaš jih lahko na strani Sklada. Tudi za nadaljnje prejemanje je potrebno vsako leto, še pred iztekom posameznega študijskega leta, vložiti vlogo za nadaljnje prejemanje in izkazati vpis v višji letnik ter ustrezno povprečno oceno ali izjemni dosežek (ki ga še nisi uveljavljal).
ŠTIPENDIJA ZA DEFICITARNE POKLICE
Ta štipendija je namenjena dijakom, pri čemer mlade spodbuja za izobraževanje za tiste poklice, za katere je na trgu zaznati razkorak med trenutnim in prihodnjim številom razpoložljivih kadrov in predvideno ponudbo delovnih mest.
Deficitarna področja in izobraževalne programe določa Politika štipendiranja (2025–2029), ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije.
Udeležiti se je potrebno razpisa, ki ga Sklad objavi vsako leto, najpozneje do konca januarja. Vsako leto je podeljenih do 1000 štipendij, višina katerih znaša 123,46€ mesečno.
ŠTIPENDIJE ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU
Namenjene so Slovencem s stalnim prebivališčem zunaj RS za študij v RS, s čimer se spodbuja povezovanje mladih slovenskih rojakov v zamejstvu in po svetu z matično domovino.
Poleg splošnih pogojev je potrebno izpolnjevati še enega izmed naslednjih osebnih statusov: si Slovenec s stalnim prebivališčem zunaj RS + imaš državljanstvo RS / status Slovenca brez državljanstva RS / nimaš ne državljanstva RS, ne statusa Slovenca brez državljanstva RS.
ŠTIPENDIJE AD FUTURA
Namen je spodbujati izobraževanja mladih v tujini ter izobraževanje tujih državljanov v Sloveniji, pri čemer ločimo med 3 pod vrstami Ad future: za izobraževanje / študijski obisk / sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja
Več o Ad futuri za izobraževanje v tujini si lahko prebereš v našem prispevku glede študija v tujini.
KADROVSKE ŠTIPENDIJE
Gre za štipendijo, ki jo delodajalec posamezniku dodeli za izobraževalni program na podlagi svojih potreb. Namen kadrovskih štipendij je povezovati osebe z delodajalci, prednost pa je v tem, da zagotavljajo takojšnjo prvo zaposlitev po končanem šolanju. Razlikujemo med 2 vrstama kadrovskih štipendij: kadrovska štipendija, ki je v celoti financirana s strani delodajalca in kadrovska štipendija, ki je delno sofinancirana s strani delodajalca in delno s strani Republike Slovenije.
Vsebina štipendijskega razmerja se načeloma opredeli s Pogodbo o štipendiranju, pri sofinanciranih kadrovskih štipendijah pa se poleg pogodbe uporabljajo tudi določila ZŠtip-1.
S kadrovskimi štipendijami, ki jih podeljujejo delodajalci, se lahko seznaniš preko aplikacije Izmenjevalnica, na spletnih straneh Regionalnih razvojnih agencij (RRA) ter preko objav delodajalcev v njihovih internih glasilih, na spletnih straneh, v javnih občilih itd. Prav tako se lahko za kadrovsko štipendijo zaprosi pri katerem od delodajalcev, ki bi bili v zameno za opravljanje dela pri njih po koncu študija, pripravljeni štipendirati.

