Redni študij v tujini

Razmišljaš o študiju v tujini in ne veš, kako bi začel s pripravami? Da bi ti delo nekoliko olajšali, smo s tega področja zate pripravili sklop osnovnih informacij, ki ti bo zagotovo prišel prav!


IZBIRA ŠTUDIJA IN POSTOPEK VPISA

V kolikor še nimaš izbranega specifičnega študijskega programa, so ti v veliko pomoč lahko naslednji iskalniki, v katere vneseš državo in področje študija, ki te zanima:

 

Kljub dejstvu, da v tujini obstajajo in se izvajajo študijski programi tudi izključno v angleškem jeziku, je to bolj izjema kot pravilo. To pomeni, da moraš biti pri izbiri na to še dodatno pozoren.

Ko najdeš želen program, je naslednji korak, da se o pogojih in postopku vpisa ter drugih pomembnih informacijah (morebitna šolnina, bivanje…) pozanimaš neposredno na izbrani fakulteti. Študij v tujini je namreč zelo raznoliko področje, kjer se ureditve razlikujejo od države do države, ali celo od univerze do univerze, pri čemer nad vsemi žal ni mogoče imeti pregleda. V pomoč so ti lahko tudi spletne strani tipa "Study in ...", kjer so informacije glede študija v določeni državi zbrane na enem mestu (npr. www.study in austria.at, study-uk.britishcouncil.org, studyindenmark.dk, www.studyinfinland.fi).

Posamezni izobraževalni instituciji boš seveda moral predložiti določeno dokumentacijo in kljub številnim razlikam med študijskimi programi, je nekaj dokumentov takšnih, ki jih bo izbrani univerzi potrebno zagotovo poslati.

Prvi je overjen prevod spričevala, ki ga lahko pridobiš pri sodnih tolmačih, imenovanih za prevajanje listin. Nekatere univerze bodo zahtevale tudi pretvorbo ocen, pri čemer se uporabi uradna ocenjevalna lestvica institucije. Če se vpisuješ na magistrski program in si v Sloveniji dokončal dodiplomski študij po Bolonjskem sistemu, ti te listine verjetno ne bo treba predložiti, ker ocenjevalna lestvica ECTS omogoča enotno ocenjevanje in primerjavo rezultatov tudi v tujih državah. Večinoma se zahteva tudi potrdilo o znanju jezika. Nekatere univerze to urejajo v okviru svojih jezikovnih centrov, kar pomeni, da boš v tem primeru na univerzi pisal izpit, s katerim bodo preverili, ali lahko slediš predavanjem in pišeš izpite v uradnem jeziku države. Drugod pa boš potreboval certifikat, s katerim boš dokazal zahtevano stopnjo poznavanja jezika – prilagamo nekaj primerov:

  • Certifikat za angleški jezik – Cambridge English, IELTS in TOEFL (prva dva  lahko pridobiš na British Council, tretjega pa na Zavodu ŠOLT).
  • Certifikat za francoski jezik – na Francoskem inštitutu v Ljubljani lahko pridobiš certifikata DELF (Diplôme d’études en langue française) ali DALF (Diplôme approfondi de langue française).
  • Certifikat za nemški jezik – na Goethe Institutu lahko pridobiš Goethe-Zertifikat ali TestDaF, ki ga zahtevajo nemške univerze.
  • Certifikat za italijanski jezik – certifikatov je več, v Sloveniji lahko pridobiš certifikata CELI (Certificato di Conoscenza della Lingua Italiana) in CILS (Certificazione di Italiano come Lingua Straniera), oba na Italijanskem inštitutu Ljubljana.
  • Certifikat za španski jezik – DELE (Diplomas de Español como Lengua Extranjera) je uraden dokument, ki ga lahko pridobiš na Institutu Cervantes.

BIVANJE IN ZAVAROVANJE

V okviru Evropske unije (EU) ne boš potreboval vize, moral pa si jo boš urediti v primeru, če te zanima študij v katerihkoli drugih državah izven EU (recimo ZDA, Avstralija, Nova Zelandija). 

Glede na to, da boš v državi preživel več kot tri mesece, znotraj EU velja, da si bo potrebno urediti začasno bivališče. Pristojni uradi se v tem primeru razlikujejo, saj se v nekaterih državah bivanje ureja v okviru občinske, drugod pa v okviru policijske uprave. Slednje lahko preverite na spletni strani Evropske unije. 

Bivanje si lahko urediš v okviru študentskega doma (kampusa) ali pri zasebnikih. Načeloma velja, da je bivanje v študentskem domu cenejše, vendar pa študentje zaradi pomanjkanja kapacitet ne morejo povsod izkoristiti te možnosti. V kolikor se boš odločil za bivanje pri zasebniku, še posebej opozarjamo, da se pred podpisom pogodbe prepričaš, ali je soba/stanovanje takšno, kot je bilo oglaševano in zadošča normalnim pogojem bivanja. Poleg tega je pogodbo vedno potrebno zahtevati v jeziku, ki ga razumeta tako ti kot najemodajalec in natančno pregledati njeno vsebino. Tuji študentje so namreč pogosto »tarča« prevar, zato moraš biti pri sklepanju najemnega razmerja še posebej previden.

Tudi urejanje zavarovanja se razlikuje od države do države. Velikokrat to možnost zagotovi izbrana šola, vsekakor pa lahko vse potrebne informacije pridobite v mednarodni pisarni izbrane institucije. Splošne napotke glede zdravstvenega zavarovanja v EU si lahko prebereš tukaj.

ŠTUDIJ V TUJINI vs. ŠTUDIJ V SLOVENIJI

Pomembno je omeniti, da študenti pogosto zmotno mislijo, da v Sloveniji ne bodo mogli študirati, v kolikor so že študirali v tujini. Iz tega razloga moramo še posebej izpostaviti, da se študij v tujini in študij v Sloveniji načeloma »izključujeta«, kar pomeni, da tvoja študijska »zgodovina« v tujini, ne bo vplivala na vpis na slovenske fakultete. Če v slovenski visokošolski sistem sploh še nisi bil vpisan, se boš torej pri nas lahko vpisal redno. Študentje imajo namreč tako na dodiplomski kot tudi na magistrski stopnji, pravico do rednega oz. brezplačnega prvega vpisa (v kolikor za to izpolnjujejo zahtevane pogoje) - slednje izhaja iz 72.a člena Zakona o visokem šolstvu (ZVis). Več o ureditvi visokošolskega sistema v Sloveniji si lahko prebereš tukaj.

VREDNOTENJE IN PRIZNAVANJE IZOBRAZBE

V primeru da se želiš po študiju v tujini vrniti v Slovenijo, moraš biti pozoren še na priznavanje tuje izobrazbe pri nas. Vsaka država namreč nudi seznam akreditiranih oziroma javno priznanih študijskih programov, vpis v neakreditiran študijski program pa lahko pomeni, da tak program ne bo predmet vrednotenja izobraževanja. 

Za priznavanje v tujini pridobljene stopnje izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja v Sloveniji je pristojna visokošolska institucija, na kateri želiš nadaljevati z izobraževanjem. Za vrednotenje izobraževanja zaradi zaposlovanja v Sloveniji pa je pristojno MVZI, v okviru katerega deluje ENIC-NARIC center.

Glede vrednotenja v tujini pridobljene izobrazbe se moraš zato obvezno pozanimati, tako na izbrani izobraževalni instituciji kot tudi na ENIC-NARIC centru.

VIRI FINANCIRANJA

Kot verjetno že sam veš, je študij v tujini v veliko primerih plačljiv. Pri financiranju seveda lahko pomagajo razni »študentski krediti« in podobne možnosti, o katerih se je potrebno pozanimati na pristojnih institucijah, mi pa bomo v nadaljevanju predstavili možnosti za pridobitev štipendij.

Področje štipendiranja je urejeno v Zakonu o štipendiranju (ZŠtip-1), ki v 11., 12. in 13. členu določa splošne pogoje za pridobitev katerekoli štipendije po tem zakonu. Štipendist (tj. prejemnik štipendije) jih mora izpolnjevati celoten čas upravičenosti do štipendije, nanašajo pa se predvsem na državljanstvo, status študenta ipd.

Za vsako posamezno vrsto štipendije so nato določeni še dodatni pogoji.

DRŽAVNA ŠTIPENDIJA

V splošnem velja, da je državna štipendija namenjena študentom, ki izhajajo iz socialno šibkejših družin, dodeljuje pa se tako za študij v Republiki Sloveniji kot za študij v tujini na javno veljavnem izobraževalnem programu in izobraževalni ustanovi.

Za dodelitev je potrebno, poleg prej omenjenih splošnih pogojev, izpolnjevati tudi pogoj materialnega cenzusa. To pomeni, da povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge za državno štipendijo ne presega (zakonsko) določenega zneska (cenzusa) - ta trenutno znaša 1.293,36€, aktualne podatke pa lahko vedno spremljaš tukaj. 

Državna štipendija ti pripada, od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge, do izteka tekočega študijskega leta. Vlogo moraš vložiti na krajevno pristojni Center za socialno delo (CSD), višina pa je odvisna od tega, v kateri dohodkovni razred se boš uvrstil – vlogo in razpredelnico z zneski lahko najdeš na že zgoraj navedeni povezavi (portal gov.si).

ZOISOVA ŠTIPENDIJA

Zoisova štipendija je namenjena kot spodbuda, za doseganje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti ter umetnosti. 

Poleg splošnih pogojev, moraš izpolnjevati en vstopni pogoj, ki se nanaša na povprečje doseženih ocen (22. člen ZŠtip-1) ter imeti izjemni dosežek (24. člen ZŠtip-1).

Razpise lahko spremljaš na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada, kjer lahko najdeš tudi aktualne zneske štipendije - mesečni znesek za študij v tujini je višji in trenutno znaša 345,68€.

ŠTIPENDIJA AD FUTURA 

V Sloveniji je mogoče pridobiti tudi štipendijo Ad futura za študij v tujini, pri čemer moraš v vsakoletnem razpisu preveriti, za katera področja študija se dodeljuje. V Razpisu za leto 2025 je veljalo naslednje:

  • Štipendiranje dodiplomskega ali enovitega magistrskega študija v tujini -> na področjih, ki se uvrščajo v naslednje kategorije KLASIUS-P-16:
    • 01 Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev 
    • 0313 Psihologija 
    • 042 Pravo 
    • 05 Naravoslovje, matematika in statistika 
    • 06 Informacijske in komunikacijske tehnologije
    • 07 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo 
    • 08 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo 
    • 09 Zdravstvo in socialna varnost
  • Štipendiranje podiplomskega študija v tujini -> na vseh študijskih področjih.

Znesek Ad future je precej višji od "običajnih" štipendij in lahko poleg življenjskih stroškov pokrije tudi plačilo šolnine - do 1.250 EUR mesečno za življenjske stroške in do 15.000 EUR letno za šolnino. Pri tem je znesek odvisen od države študija. 

Čeprav ostale štipendije niso starostno omejene, pri Ad futuri obstaja starostna omejitev 28 let (Zštip-1, čl. 47/3).

Iz štipendijskega razmerja izhajajo tudi nekatere obveznosti samega štipendista, med drugim končanje študija ter po koncu študija zaposlitev pri delodajalcu s sedežem oz. stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, za obdobje enako obdobju prejemanja štipendije. Več podrobnosti o pogojih in tvojih obveznostih, si seveda moraš prebrati neposredno v vsakoletnem razpisu.

V mislih imej, da se rok za prijavo na razpis za Ad futura štipendije navadno objavi decembra in se izteče že meseca marca/aprila, kar pomeni, da se mora kar veliko bodočih študentov najprej prijaviti na razpis za štipendijo in šele nato na študij. Razpise lahko spremljaš tukaj.

KADROVSKE ŠTIPENDIJE

Kdo ponuja kadrovske štipendije, si lahko prebereš na spletni strani Sklada, s kadrovskimi štipendijami, ki jih podeljujejo delodajalci, pa se lahko seznaniš tudi preko aplikacije Izmenjevalnica, na spletnih straneh Regionalnih razvojnih agencij – RRA, ter preko objav delodajalcev v njihovih internih glasilih, na spletnih straneh, v javnih občilih itd. Prav tako se lahko za kadrovsko štipendijo zaprosi pri katerem od delodajalcev, ki bi bili v zameno za opravljanje dela pri njih po koncu študija, pripravljeni štipendirati. 

DRUGO

Predlagamo, da se za druge možnosti štipendiranja obrneš kar neposredno na fakulteto/univerzo kjer želiš študirati, saj se možnosti štipendiranja razlikujejo od samega študijskega programa. V pomoč pri iskanju tujih štipendij so ti lahko tudi naslednji iskalniki: Education scholarships, International Education Financial Aid, International Scholarships, Scholarship position, Study Abroad Scholarships ipd.

Več o štipendijah si lahko prebereš tukaj.


SVETOVANJE ZA ŠTUDIJ V TUJINI

V kolikor te zanimajo podrobnosti glede določenih držav ali študijskih programov, oziroma kakšne možnosti imaš v tvojem konkretnem primeru, ti priporočamo, da stopiš v kontakt z institucijami, ki se ukvarjajo specifično s svetovanjem glede študija v tujini. Spodaj prilagamo nekaj primerov: