IZ HOTELA MAMA V LJUBLJANO

Študentje, ki v času študija ne bivajo doma, lahko bivajo: v študentskih domovih, v zasebnih študentskih domovih, v dijaških domovih pri zasebnikih s subvencijo, ali pa si poiščejo sobo na prostem trgu, kar lahko storijo tudi preko naše brezplačne posredovalnice sob m2.

Pravilnik o subvencioniranju določa, da morajo študentje, ki želijo bivati subvencionirano, izpolnjevati določene splošne pogoje kot so državljanstvo Republike Slovenije, status študenta, ne smejo biti v delovnem razmerju, ter druge pogoje. Pomembno je, da je stalno prebivališče študenta od kraja študija oddaljeno najmanj 25km. 

Izjemoma pa se lahko subvencija dodeli tudi za študenta, katerega stalno prebivališče je od kraja študija oddaljeno manj kot 25 km: če ima do najbližjega postajališča javnega prevoznega sredstva najmanj 4 km ali če živi v posebno težkih socialnih in zdravstvenih razmerah in o tem predloži ustrezna dokazila pristojnih organov (CSD, zdravnik specialist, upravni organ).

Trajanje subvencioniranega bivanja

Subvencija za bivanje v študentskem domu se dodeljuje za čas trajanja enega študijskega programana prvi stopnji, enega na drugi stopnji in enega na tretji stopnji. Študent pa lahko v skladu s 70. členom Zakona o visokem šolstvu v študentskem domu biva tudi v času absolventskega staža in v času podaljšanega absolventskega staža. Prav tako lahko študent koristi subvencijo za bivanje v študijskem letu, ko izkoristi bonus ponavljanja letnika. Izjemno podaljšanje subvencioniranega bivanja na podlagi upravičenih razlogov ni več možno. 

Če se študent tekom študija prepiše, mu pripada subvencionirano bivanje za čas trajanja novega študija, od katerega se odšteje število let, ki jih je že preživel v študentskih domovih v času prejšnjega študijskega programa tj. program iz katerega se je prepisal. Če je posamezen študent vzporedno vpisan na več študijskih programov, se kot merodajen upošteva samo študijski program, na katerega je bil študent vpisan ob začetku prejemanja subvencije.

Bivanje v študentskem domu

Študentski domovi vsako leto najkasneje v drugem tednu junija objavijo Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov v študentskih domovih in pri zasebnikih. V njem navedejo informacije o prošnjah za sprejem in podaljšanje subvencioniranega bivanja, kdaj so roki za oddajo prošenj in seznam prilog in drugo. Rok za oddajo prošnje za subvencionirano bivanje se je iztekel 16. avgusta 2019, kar pomeni, da ste vsi, ki do tega datuma prošnje niste oddalo, rok zamudili in s tem tudi izgubili možnost subvencioniranega bivanja. Izjema so posebne okoliščine o katerih več v nadaljevanju. 

Prošnjo za sprejem vložijo kandidati, ki:
- v prejšnjem študijskem letu niso bivali v javnih ali zasebnih študentskih domovih ali pri zasebnikih s subvencijo;
- so po lastni volji prekinili nastanitveno pogodbo za bivanje v študentskih domovih oziroma pri zasebnikih;
- v prejšnjem študijskem letu pridobljene pravice do subvencioniranega bivanja niso koristili(se niso vselili) ali bodo opravljali maturo v jesenskem roku in
- študenti, ki se bodo vpisali ali šele oddali prijavo za vpis na študij po roku za oddajo prošnje.

Prošnjo za podaljšanje bivanja vložijo kandidati, ki so v prejšnjem študijskem letu že bivali v javnih ali zasebnih študentskih domovih ali pri zasebnikih s subvencijo in se iz študentskih domov niso izselili oziroma niso prekinili nastanitvene pogodbe za bivanje pri zasebnikih.

Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih določa, da se vloga za sprejem ali podaljšanje subvencioniranega bivanja lahko preko portala eVŠ odda na dva načina: v elektronski obliki s kvalificiranim digitalnim potrdilom ali z uporabniškim imenom in geslom.

Pisarne za študentske domove bodo v 30 dneh po preteku roka za vložitev prošenj za sprejem(skladno s pravilnikom to velja za vsako leto) na spletnem portalu eVŠ objavile informativno prednostno listo. Na njej so študenti razporejeni na podlagi točk, ki so jih dobili zaradi oddaljenosti od kraja študija, materialnega cenzusa in študijskega uspeha. V skladu z vrstnim redom na prednostni listi, Študentski domovi vabijo študente na vselitev.

Če se študent na vselitev ne odzove se šteje, da se je odpovedal pravici do subvencije. Na vselitvi Študentski domovi študentu ponudijo na izbiro proste sobe, študent pa si sam izbere kje bi rad bival. Tudi če študent ni dobil sobe v željenem študentskem domu, se moram nekam vseliti, da začne koristiti subvencijo. V nasprotnem primeru izgubi pravico do subvencioniranega bivanja v študentskem domu. Lahko pa pozneje koristi pravico do preselitve v drug dom ali v samsko sobo.

Študent lahko subvencijo za bivanje v študentskem domu spremeni za subvencijo za bivanje v zasebnem študentskem domu ali pri zasebniku s subvencijo. Ko začne subvencijo enkrat koristiti, te možnosti nima več. Prav tako pa lahko subvencionirano študenti bivajo tudi v nekaterih dijaških domovih v Ljubljani, ki imajo posebne kapacitete namenjene prav bivanju študentov (Dijaški dom Vič, Dijaški dom Ivana Cankarja). 

Bivanje pri zasebnikih s subvencijo 

Ena od oblik subvencioniranega bivanja je tudi bivanje pri zasebnikih s subvencijo, pri katerem študentom del najemnine krije država. Mesečna subvencija za bivanje v študijskem letu 2019/2020 znaša 32 EUR na študenta za bivanje v zasebnih študentskih domovih in pri zasebnikih (skupaj z odvedenimi dajatvami po Zakonu o dohodnini pa znaša 21,5 EUR).

Zasebnik se mora prijaviti na razpis za zasebnike, ki je objavljen vsako leto, po navadi v začetku junija.

Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih tudi za to možnost določa, da se vloga za sprejem ali podaljšanje subvencioniranega bivanja lahko preko portala eVŠ. Postopek in roki pa so enaki kot pri bivanju v študentskem domu. 

Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov določa minimalne standarde oziroma splošne pogoje za dodeljevanje subvencij. Subvencijo za bivanje pri zasebniku lahko študent koristi le pri zasebniku, ki se je pravočasno prijavil na razpis za zasebnike in bil na njem izbran. Ko se zasebnik in študent »najdeta« pa sta za koriščenje subvencije dolžna najemno pogodbo podpisati v Pisarni za študentske domove.

Subvencija za bivanje pri zasebniku s subvencijo se prav tako, kot za bivanje v študentskih domovih, dodeljuje za čas trajanja enega študijskega programa na prvi stopnji, enega na drugi stopnji in enega na tretji stopnji. Dodeli se torej za čas trajanja enega študijskega programa na vsaki posamezni stopnji izobraževanja in NI starostno omejena.

Bivanje na »prostem trgu«

V primeru, da študent ne izpolnjuje pogojev za subvencionirano bivanje v študentskem domu ali pri zasebniku ali je zamudil rok za oddajo prošnje za pridobitev/podaljšanje te pravice ali pa preprosto ne želi (več) bivati tam, si lahko poišče stanovanje/sobo na prostem trgu. Sobo na prostem trgu pa si študent lahko poišče tudi za čas, ko še čaka na prosto sobo v študentskem domu (ko čaka na prednostni listi).

Pri iskanju sobe/stanovanja na prostem trgu mu bo v pomoč naša Brezplačna posredovalnica sob – m2. 

Najbolj pomembno pri tej obliki bivanja pa je, da najemodajalec (lastnik) in najemnik (študent) skleneta pisno najemno pogodbo, ki mora vsebovati vse bistvene sestavine najemne pogodbe iz 91. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1). Zakon določa tudi dolžnosti lastnika stanovanja, posledice, ki ga doletijo v primeru opustitve dolžnosti ter možnosti, ki jih ima najemnik, če najemodajalec krši določbe najemne pogodbe ali določbe zakona. 

Najemnik lahko najemodajalca, ki krši določbe najemne pogodbe ali določbe Stanovanjskega zakona prijavi Stanovanjski inšpekciji (tel. 01/420 44 88). Po informacije se lahko obrne tudi na Javni stanovanjski sklad MOL na Zarnikovi 3 v Ljubljani (tel. 01/306 14 36), ki je registrski organ za ljubljansko območje. Najemniku je v skrajnem primeru na voljo tudi sodno varstvo, ki pa predstavlja velik strošek in je časovno precej zamudno. Spori se na sodišču rešujejo prednostno.

Najemnik lahko odpove najemno pogodbo vselej, ne da bi za to navajal razloge. O tem mora obvestiti najemodajalca in upoštevati 90 dnevni odpovedni rok. Z najemno pogodbo se lahko določi drugačen odpovedni rok.

Najemodajalec lahko odpove pogodbo z odpovednim rokom, ki ga določita stranki v najemni pogodbi in ne sme biti krajši od 90 dni. Pogodbo lahko odpove: zaradi krivdnih razlogov, morebitnih drugih odpovednih razlogov, ki jih najemnik in najemodajalec določita v najemni pogodbi ali iz drugih razlogov, ki niso določeni v zakonu ali v najemni pogodbi pa le, če najemniku priskrbi drugo primerno stanovanje.

Prijava začasnega bivališča

Prijavo in odjavo začasnega prebivališča ureja Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb-1).

Državljan in tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje, ki začasno prebiva zunaj naslova stalnega prebivališča, vendar ne pri stanodajalcu ali gostitelju, in bo na tem naslovu prebival več kot 90 dni, upravni enoti prijavi začasno prebivališče v osmih dneh od dneva začasne naselitve.

Tujec z veljavnim dovoljenjem za začasno prebivanje, potrdilom o prijavi prebivanja ali vizumom za dolgoročno bivanje, ki ne prebiva pri stanodajalcu ali gostitelju, upravni enoti prijavi začasno prebivališče na naslov, kjer začasno prebiva, v osmih dneh od dneva začasne naselitve, tujec, ki na naslovu že prebiva in pridobi dovoljenje za začasno prebivanje, potrdilo o prijavi prebivanja ali vizum za dolgoročno bivanje šele po naselitvi na tem naslovu, pa v osmih dneh od dneva njegove vročitve. Če začasno prebiva zunaj naslova začasnega prebivališča, vendar ne pri stanodajalcu ali gostitelju, in bo na tem naslovu prebival več kot 90 dni, upravni enoti prijavi novo začasno prebivališče v osmih dneh od dneva začasne naselitve.

Prispevek je pripravila: Eva Gregorc, pravna svetovalka v Zavodu Študentska svetovalnica