Povzetek delavnice: Pravice iz statusa študenta

Področje visokega šolstva je pri nas urejeno v Zakonu o visokem šolstvu (ZVis). Pri govoru o študentih je potrebno razlikovati dva položaja: status študenta in pravice, ki iz statusa študenta izhajajo.

STATUS ŠTUDENTA

Skladno s 65. členom ZVis-a je študent definiran kot oseba, ki se vpiše na visokošolski zavod na podlagi razpisa za vpis in se izobražuje po dodiplomskem ali podiplomskem študijskem programu. Svoj status študent izkazuje s študentsko izkaznico.

Status študenta v svoji osnovni obliki torej pomeni, da je študent vpisan na posamezen visokošolski zavod, na katerem redno ali izredno opravlja študijske obveznosti.

Status študenta posamezniku ne pripada od dne dejanskega vpisa na fakulteto (navadno se bodoči študentje 1. letnikov vpisujejo na fakulteto v juliju ali avgustu), temveč šele od 1. oktobra, ko se tudi prične študijsko leto.

Kdaj preneha status študenta, je opredeljeno v 70. členu Zvis-a, ki se je lanskega decembra pomembno spremenil. Sedaj določa, da status preneha:

• študentu, ki zaključi študijski program prve stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij,
• študentu, ki zaključi študijski program druge stopnje,
• študentu, ki zaključi študijski program tretje stopnje,
• če študent ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
• če študent ne zaključi študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
• če študent ne zaključi podiplomskega študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku,
• če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
• če se izpiše,
• če je bil izključen.

PRAVICE, KI IZHAJAJO IZ STATUSA ŠTUDENTA

66. člen ZVis-a pove, da imajo študenti pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi, z zakonom, statutom in študijskim programom določenimi pogoji. Pri tem:

- se ob rednem napredovanju izobražujejo in dokončajo študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu,

- lahko enkrat v času študija ponavljajo letnik ali spremenijo študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu,

- se lahko izobražujejo po več študijskih programih (vzporedno izobraževanje), po interdisciplinarnih ali po individualnih študijskih programih, ki jih izvaja eden ali več visokošolskih zavodov,

- lahko napredujejo in dokončajo študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom.

69. člen ZVis-a primeroma določa, katere so še druge pravice in ugodnosti študentov. Potrebno je poudariti, da so te pravice urejene v posebni zakonodaji. Gre za naslednje pravice:

• pravica do zdravstvenega varstva,
• pravica do subvencionirane prehrane,
• pravica do subvencioniranih prevozov,
• pravica do subvencioniranega bivanja,
• pravica do štipendiranja,
• pravica do družinske pokojnine,
• pravica do dela preko študentskega servisa, in sicer v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve.

V nadaljevanju bom vsako pravico podrobneje opisala.

1. ZDRAVSTVENO VARSTVO

Temeljni predpis na tem področju je Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), obseg in vrste zdravstvenih pravic, ki jih imajo zavarovane osebe, pa so podrobneje določene v Pravilih obveznega zavarovanja.

Nosilec OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).  Zdravstveno zavarovanje je obvezno za vse državljane RS s stalnim bivališčem v RS, plačilo pa je vezano na vir, ki zavarovancu zagotavlja osnovno socialno varnost (zaposlitev, pokojnina, lastna sredstva…).

DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ni obvezna, je pa dopolnilna in zelo priporočljiva oblika zdravstvenega zavarovanja, saj obvezno ZZ ne krije vseh zdravstvenih storitev v celoti (npr. presaditve organov, umetne prekinitve nosečnosti, določenih medicinskih pripomočkov, zdravila iz vmesne liste…)!

Nosilci te oblike zavarovanja so komercialne zavarovalnice (Triglav, Vzajemna, Adriatic Slovenica). Cena zavarovanja je v vseh treh zavarovalnicah približno enaka in znaša okoli 28€/mesec. 

Za študente sta najpogostejši podlagi za zdravstveno zavarovanje sledeči:

• Oseba s statusom študenta, mlajša od 26. let:
• 22. člen ZZVZZ: Otrok, ki ni sam zavarovanec, je zdravstveno zavarovan kot družinski član do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do dopolnjenega 18. leta starosti, po tej starosti pa, če se šola, in sicer do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti;
• zavezanec za prijavo v OZZ je delodajalec enega od staršev, pri čemer staršu in delodajalcu ni potrebno ničesar doplačati,
• krita je celotna vrednost zdravstvenih storitev (obvezno in dopolnilno ZZ)!
• Študent brez statusa; več kot 26 let star študent:
• ne more biti več zavarovan prek staršev, zavarovanje si mora urediti sam (obvezno in dopolnilno)
• za obvezno ZZ se zavaruje se na eni od podlag 15. člena ZZVZZ, najpogosteje:
• zaposlitev – prijavi se kot zaposlena oseba preko delodajalca,
• samostojni podjetnik – na tej podlagi sam plačuje prispevke,
• samostojni zavezanec pri ZZZS – ko nobena druga podlaga ni primerna, prispevke plačuje sam (cca. 22€/mesec).
• dopolnilno ZZ se po želji sklene pri eni od treh zgoraj navedenih zavarovalnic

Ko študent izgubi status študenta ali dopolni 26 let, mora dopolnilno ZZ skleniti v roku enega meseca, če ne želi, da bi zanj veljala trimesečna čakalna doba – to pomeni, da mora zavarovanec še tri mesece od sklenitve dopolnilnega ZZ ob obisku zdravnika sam kriti del stroškov zdravstvenih storitev, ki bi bili sicer pokriti iz naslova dopolnilnega ZZ, čeprav v vmesnem času plačuje zavarovalno premijo!

Zavarovancu, ki sklene dopolnilno ZZ z »enoletno zamudo«, se splošni premiji pribije še dodatna kazenska premija.

2. SUBVENCIONIANA PREHRANA

Področje je urejeno v Zakonu o subvencioniranju študentske prehrane (ZSŠP) in Pravilniku o subvencioniranju študentske prehrane.

Upravičenci do subvencionirane prehrane so skladno s 6. členom ZSŠP:

»…vse osebe s statusom študenta, ki se izobražujejo na višjih strokovnih šolah in visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji ter niso v delovnem razmerju, ne opravljajo gospodarske, poklicne ali kmetijske dejavnosti oziroma poslovodne funkcije kot edini ali glavni poklic po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in niso prejemniki pokojnine, razen prejemniki družinske pokojnine. Upravičenci do subvencionirane študentske prehrane so tudi vsi študenti tujih univerz, ki v Republiki Sloveniji opravljajo študijske obveznosti v okviru mednarodnih izmenjalnih programov. Zanje veljajo enaki pogoji kot za študente, ki se izobražujejo na višjih strokovnih šolah in visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji.«

Vsi upravičenci imajo pravico do enega subvencioniranega obroka za vsak delovni dan – med vikendi pa le, če skladno s študijskim programom opravljajo študijske obveznosti, kar morajo izkazati s potrdilom visokošolskega zavoda.

Določene skupine študentov pa imajo pravico do desetih dodatnih subvencioniranih obrokov mesečno – to velja za upravičence s posebnimi potrebami zaradi težke oziroma težje funkcionalne prizadetosti, otroke padlih v vojni za Slovenijo 1991 s statusom študenta in eden izmed študentskih staršev.

Subvencionirane obroke se lahko koristi vsak dan med 8.00 in 20.00, subvencij pa se ne da koristiti poleti med 15. julijem in 15. avgustom. Dnevno lahko študent izkoristi največ dve subvenciji, med obema koriščenjema morajo miniti vsaj štiri ure. Ponudnik študentske prehrane od študenta zahteva osebni dokument s sliko, da ga lahko identificira.

3. SUBVENCIONIRANI PREVOZI

Področje je urejeno v Zakonu o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2).

Upravičenec do nakupa subvencionirane mesečne vozovnice je skladno s 114.b členom ZPCP-2:

• vlagatelj, ki ima bivališče najmanj dva km oddaljeno od kraja izobraževanja in se izobražuje po javno veljavnih izobraževalnih ali študijskih programih, s statusom:
• dijaka do 27. leta starosti, ki se je pred dopolnjenim 22. letom starosti prvič vpisal v program nižjega poklicnega izobraževanja, srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega tehniškega ali drugega strokovnega ter splošnega izobraževanja;
• udeleženca izobraževanja odraslih, ki se izobražuje po programih poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja, do dopolnjenega 26. leta starosti, če se ne izobražuje v skladu s predpisi o urejanju trga dela;
• študenta do dopolnjenega 32. leta starosti, ki se je pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisal v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja prve ali druge stopnje,
• in v Republiki Sloveniji ali tujini ni:
• v delovnem razmerju ali ne opravlja samostojne registrirane dejavnosti;
• vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu;
• poslovodna oseba gospodarske družbe ali direktor zasebnega zavoda.

Če upravičenec zlorabi pravico do subvencioniranega prevoza (npr. ponaredi vozovnico, uporabi vozovnico z neresničnimi podatki, navaja neresnične podatke), to pravico za tekoče študijsko leto izgubi. Poleg tega mora upravičenec na podlagi odločbe ministrstva vrniti neupravičeno obogatitev v višini zneska subvencije na mesečni ravni, za vsak posamezni mesec kršitve.

Subvencioniran prevoz lahko študentje koristijo v obdobju od 1. oktobra do 30.junija za tekoče študijsko leto. Kdor ima status študenta, pa lahko v juliju in septembru tekočega študijskega leta kupi subvencionirano mesečno vozovnico za deset voženj.

Vozovnica velja za obdobje, za katerega je bila izdana (mesec, polletje, leto) in še prvi delovni dan v naslednjem mesecu.

4. SUVENCIONIRANO BIVANJE

Področje je urejeno v Pravilniku o subvencioniranju bivanja študentov.

Subvencijo za bivanje lahko pridobijo študenti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

• so državljani Republike Slovenije,
• imajo status študenta in se izobražujejo po študijskih programih, ki se izvajajo kot redni študij, ter niso v delovnem razmerju ali samozaposleni oziroma samostojni podjetniki,
• imajo status študenta in se izobražujejo po študijskih programih, ki se izvajajo kot izredni študij najmanj 3 dni v tednu, ter niso v delovnem razmerju ali samozaposleni oziroma samostojni podjetniki,
• povprečni bruto dohodek na člana družine v preteklem letu ne presega 150 % povprečne bruto plače na zaposlenega v RS v istem obdobju,
• imajo stalno prebivališče oddaljeno najmanj 25 km od kraja študija (izjemoma manj, če ima študent do postajališča javnega prevoznega sredstva najmanj 4 km ali če živi v posebno težkih socialnih in/ali zdravstvenih razmerah),
• niso izključeni iz študentskega doma.

Obstajajo tudi izjeme, ko lahko študent v posebnih primerih lahko biva v študentskem domu, tudi če je njegovo stalno prebivališče od kraja študija oddaljeno manj kot 25km.

Subvencija se dodeljuje za posamezna študijska leta, in sicer za čas trajanja enega študijskega programa na prvi, enega na drugi in enega na tretji stopnji. Seveda jo lahko študent koristi tudi v času absolventskega staža.

Poznamo več vrst subvencioniranega bivanja: bivanje v javnem študentskem domu, zasebnem študentskem domu, dijaškem domu ali pri zasebniku s subvencijo.

Mnogo študentov, ki bivajo v študentskem domu, prejema tudi štipendijo. Zato je na tem mestu potrebno še opozoriti, da se pravica do subvencioniranega bivanja in dodatek za bivanje k štipendijam izključujeta. To pomeni, da se študent sam odloči, katero pravico bo koristil glede na subjektivno oceno o tem, katera pravica je zanj ugodnejša. Konkretno to pomeni, da študent, ki biva v študentskem ali dijaškem domu, dodatka k štipendiji sploh ne more prejemati, študent, ki biva pri zasebniku, pa lahko izbira ali med subvencijo za bivanje pri zasebniku ali dodatkom za bivanje k štipendiji.

5. PRAVICA DO ŠTIPENDIRANJA

Štipendije so dopolnilni prejemek, ki je namenjen predvsem kritju stroškov v zvezi z izobraževanjem. Področje je za štipendijska razmerja, sklenjena po 1.1.2014, splošno urejeno v Zakonu o štipendiranju (Zštip-1), vsaka vrsta štipendij pa ima tudi svoj pravilnik.

Vrste štipendij, ki jih ureja Zštip-1, so sledeče:

• državne – namenjene študentom, ki izhajajo iz socialno šibkejših družin,
• Zoisove – za spodbudo študentom, ki dosegajo izjemne dosežke,
• kadrovske – za povezovanje študentov s potencialnim delodajalcem, ki si tako zagotovi perspektiven kader,
• za deficitarne poklice – za študente, ki se izobražujejo na ravneh in področjih, ki so opredeljeni v vladni politik štipendiranja,
• AD futura – za izobraževanje v tujini,
• za Slovence v zamejstvu in po svetu – za študentke, ki imajo stalno bivališče zunaj Slovenije, se pa izobražujejo pri nas.

To seveda ni izčrpen seznam vseh štipendij, ki se lahko prejemajo. Druge oblike štipendij lahko podeljujejo tudi zasebne ali javne fundacije, ki same določijo njihov namen in pod kakšnimi pogoji jo študentje lahko dobijo.

Za pridobivanje štipendij po Zštip-1 mora študent izpolnjevat določene pogoje, kot to opredeljuje 13. člen  ZŠtip-1:

»Štipendijo lahko pridobijo osebe, ki so pred dopolnjenim 22. letom starosti prvič vpisane v program nižjega ali srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega tehniškega ali drugega strokovnega ter splošnega izobraževanja, za katerega uveljavljajo pravico do štipendije ali upravičenci, ki so pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisani v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja prve ali druge stopnje, za katerega uveljavljajo pravico do štipendije v Sloveniji ali tujini in niso:

• v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti,
• vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu,
• poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov«

6. PRAVICA DO DRUŽINSKE POKOJNINE

Gre za pokojninski prejemek, ki ga lahko prejemajo družinski članom umrlega upokojenca/zavarovanca, ki je izpolnil z zakonom določene pogoje. Temelji predpis na tem področju je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).

Pridobitev pravice je odvisna od izpolnitve splošnih (ki morajo biti izpolnjeni sočasno – to so pogoji, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev za uživanje ali dejansko uživanje pravice) in posebnih pogojev, ki so določeni na strani otrok: ti imajo pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Pri tem ni važno, za kakšen status gre (redni ali izredni; študent, dijak, udeleženec izobraževanja odraslih). Prav tako ni pogoja, da bi moral otrok letnik, v katerem prejema družinsko pokojnino, uspešno zaključiti.

Dodatni splošni pogoj morajo biti včasih izpolnjeni na strani družinskega člana, in sicer mora biti podano dejstvo, da je umrli družinskega člana, ki uveljavlja to pravico, do svoje smrti preživljal!

Osnova za odmero pokojnine je odvisna od statusa umrlega, odmeri se od:

• invalidske pokojnine, če je bil zavarovanec uživalec pravic iz invalidskega zavarovanja,
• pokojnine, do katere je bil upravičen po smrti, če je takšno pokojnino užival.

Z zakonom pa je zajamčena najnižja osnova za odmero v višini 33% pokojninske osnove.

Sama višina pokojnine je sicer odvisna od števila in vrste družinskih članov, ki so po umrlem upravičeni do pokojnine. Če jo prejema le en družinski član, je višina odstotka za odmero 70%, za dva 80%, za tri 90%, za štiri ali več pa 100%. Družinska pokojnina se potem razdeli na enake dele glede na število družinskih članov – če so do dohodnine upravičeni trije otroci, se bo odmerila pokojnina v višini 90%, potem ko se bo razdelilo med njih pa bo vsak prejemal 30%.

7. PRAVICA DO DELA PREKO ŠTUDENTKSEGA SERVISA 

Študentsko delo je najverjetneje najbolj poznana pravica, ki izhaja iz statusa študenta. Gre za (načeloma) začasno oziroma občasno delo študenta, ki preko pooblaščene organizacije opravlja delo na podlagi napotnice – ta predstavlja pravno podlago za samo delo. Zato je bistveno, da si jo študent priskrbi pred samim začetkom dela.

Kateri študentje lahko opravljajo študentsko delo je navedeno v 18. členu Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje:

• z veljavnim statusom študenta v Republiki Sloveniji, ki so že dopolnili 15 let,
• državljani Republike Slovenije, ki imajo status študenta v tujini (kar se dokazuje s potrdilom o vpisu, izdanem po predpisih v državi tuje šole) in
• tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Republiki Sloveniji.

Skladno s tem lahko ugotovimo, kdaj študent preko napotnice ne more več delati: ko izgubi status študenta, če se vpiše v evidenco brezposelnih ali če se redno zaposli.

Pri delu preko napotnice pa se je potrebno dotakniti še področja dohodnine, ki je urejeno v Zakonu o dohodnini (Zdoh-2). Omeniti je potrebno tudi dohodninsko lestvico, v kateri so opredeljene natančne višine zneskov olajšav za posamezno dohodninsko leto.

Študent lahko uveljavlja dve vrsti dohodninskih olajšav.
Prva je splošna olajšava, ki je urejena v 111. členu ZDoh-2. To olajšavo lahko uveljavlja vsak rezident (in ne nujno le študent) pod pogojem, da drug rezident zanj ne uveljavlja posebne osebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Uveljavlja jo lahko za vsakršne dohodke (in ne nujno le dohodke zaslužene na podlagi napotnice), njena višina pa za leto 2017 znaša 6.519,82€ za dohodke do 11.166,37€.
Druga pa je posebna osebna olajšava. Ta se skladno z 113. členom Zdoh-2 prizna rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, do dopolnjenega 26. leta starosti za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije. Navedena olajšava se prizna tudi osebi, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in je starejša od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa. Njena višina za leto 2017 znaša 2.477,03€.

Naj za zaključek še enkrat poudarim, da je pri razpravi o študentskem statusu potrebno razlikovati med samim statusom študenta ter pravicami, ki iz tega statusa izhajajo. Status se pridobi 1. oktobra v letu, ko se študent vpiše na fakulteto, preneha pa z dnem, ko zaključi študij, se izpiše, se ne vpiše v naslednji letnik, je izključen ipd. (podrobneje glej 70.člen Zvis-a). Pravice pripadajo študentu za čas in dokler ima veljaven status študenta z eno pomembno izjemo.

Pomembno je poznati situacije, ko status študenta oziroma pravice, ki iz njega izhajajo, niso združljivi z določenimi instituti.
Študentski status ni združljiv s prijavo v evidenco brezposelnih. Lahko pa se študent prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve, pri tem pa bo obdržal tako status kot vse pravice.

Pravice, ki izhajajo iz statusa študenta, niso združljive z redno zaposlitvijo. Tako bo študent, ki mu delodajalec tekom študija ponudi redno zaposlitev, s podpisom pogodbe o zaposlitvi status študenta obdržal, izgubil pa bo vse pravice, ki iz statusa izhajajo.