Povzetek delavnice: Strategije obvladovanja stresa

Stres je odziv posameznika na spremembo, ki se kaže na fizičnem, psihičnem in vedenjskem področju posameznika. Spremlja nas na vsakem koraku, velikokrat se tega sploh ne zavedamo. Lahko je pozitiven, če ga kot spremembo v našem življenju doživljamo kot izziv. Velikokrat pa se pojavi kot negativen in nam daje občutek, da zahteve v našem okolju in življenju presegajo naše sposobnosti. Pojavi se zaradi različnih vzrokov, ki lahko vodijo do kroničnega stresa. To se kaže v različnih simptomih in znakih. Z delavnico smo predstavili nekaj vzrokov in seveda tudi znakov/simptomov prekomernega stresa, ki pa se od posameznika do posameznika razlikujejo. Poglobili smo se v strategije obvladovanja stresa, ki pa so efektivne glede na to, kaj nas kot posameznike sprošča/umirja.

  • Vzroki za stresne situacije

Stres doživljamo, ko se v našem življenju pojavljajo spremembe. Pozitiven stres se pojavlja takrat ko spremembe v naše življenju doživljamo kot izziv. Pozitiven stres se pojavlja ob velikih dogodkih, katere po navadi tudi vnaprej pričakujemo. Negativen stres pa se pojavi, ko se znajdemo v situacijah v katerim ali ne moremo slediti z pričakovanim tempom ali pa preprosto presegajo naše zmožnosti.

  • Znaki in simptomi prekomernega stresa

Znaki in simptomi prekomernega stresa so od posameznika do posameznika različni. Vendar pa se večina teh pojavlja na štirih različnih področjih. Pojavljajo se kognitivni simptomi, čustveni simptomi, fizični znaki stresa in pa vedenjske težave. Kognitivni simptomi se kažejo predvsem kot nezmožnost koncentracije, oslabela presoja, nastrojenost, anksioznost, nenehne skrbi. Čustveni simptomi v stresni situaciji privedejo do razdražljivosti, vznemirjenosti, težko dosežemo stopnjo sprostitve. Čustveni si simptomi se prav tako pogosto kažejo v kratkotrajnih depresijah, nesrečnosti in temu velikokrat sledi izolacija. Fizični znaki, ki se pojavljajo kot znak prekomernega stresa so v večini povezani z prebavo (zaprtje/driska), bolečine v telesu, katere velikokrat privedejo do bolečin pri telesu, pojavljajo pa se tudi pogosti prehladi, pospešen srčni utrip. H vedenjskim težavam, ki jih povzročajo prekomerne stresne situacije pa prištevamo povečan/pomanjšan apetit, premalo/preveč spanja, odlašanje obveznosti. Velikokrat prekomerni stres vodi tudi v odvisnosti, ki se velikokrat kažejo skozi prekomerno uživanje alkohola, cigaret ali drog za sproščanje.

  • Strategije obvladovanja stresa

Kar je najpomembnejše, je to, da se naučimo in zavedamo stvari, ki nas sproščajo. Največji sovražnik stresa je namreč stres, zato je pomembno, če se družimo z ljudmi, ki nas sproščajo, ob katerih se počutimo prijetno. Najbolj pomembno pa je to, da se zavedamo samega sebe in povečamo stis sami s seboj. Nekaj tehnik, ki nam lahko pomagajo pri obvladovanju stresnih situacij:

  • Povečati stik s seboj – to naredimo tako, da se čez dan velikokrat vprašamo, kako se počutimo v tistem trenutku oz. kaj zaznavamo v svojem telesu.
  • Tehnika sproščujočega dihanja – tehnika s pomočjo katere upočasnimo in poglobimo svoje dihanje, ki v času stresa postane precej hitro in plitko. Najlažji način kako to naredimo je, da v misliš štejemo trajanje svojega vdiha iz izdiha. Vdih naj traja tri sekunde, eno sekundo ga zadržimo, izdih pa naj traja prav tako tri sekunde.
  • Miselni sprehod po telesu ­– ta tehnika je dobra v kolikor se v našem telesu pojavi napetost v mišicah ali je napeto naše celotno telo. Tukaj pozornost usmerimo na mišice v posameznih delih telesa in jih ob občutku napetosti poskušamo sprostiti. Pozornost najprej usmerimo na nožnih prstih, se sprehodimo preko meč, stegen, trebuha, hrbta, vratu, obraza, ramen, rok vse do prstov na rokah.
  • Imaginacija ­­– predstavlja sprostitveno tehniko, kjer s čutili zaznavamo sproščujoč trenutek ali kraj, ki si ga izmislimo samo ali smo ga že doživeli in nam je takrat dajal občutek sproščenosti. Lahko pa sledimo opisu domišljijske scene, ki nam ga ob zvočnem posnetku posreduje nekdo drug. Pri tem gre za čim bolj živo predstavljanje neke situacija, ki nam predstavlja sprostitev in nas pomirja.
  • Avtogeni trening – ta tehnika zahteva malce več vaje. Tukaj gre za učenje šestih gesel, ki jih v mislih neprestano ponavljamo, da s pomočjo avtosugestije dosežemo stanje psihofizične sprostitve. Avtosugestija je proces, ki se ga lahko zavedamo ali ne zavedamo. Pri tem procesu, lahko samo sebe prepričamo v nekaj.

Postopno mišično sproščanje – podobno kot pri vaji »miselni sprehod po telesu« med vajo potujemo po delih telesa tako, da krčimo in sproščamo posamezne mišice. Zadnji dve tehniki zahtevata malo več časa in vztrajnosti, zato se priporoča da se jih učimo na tečajih.