Povzetek predavanja: ODGOVORI NA VSA VPRAŠANJA O ŠTUDIJU

Kakšne pravice ima študent?

Študent ima pravico, da se ob rednem napredovanju izobražuje in dokonča študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu, da enkrat v času študija na posamezni stopnji ponavlja letnik oziroma se prepiše, študira vzporedno in lahko napreduje in dokonča študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom. Poleg tega, ne glede na to ali se študij izvaja kot redni ali izredni, ima pravico tudi do: zdravstvenega varstva, subvencionirane prehrane, prevozov in bivanja, štipendiranja, družinske pokojnine, dela preko študentskega servisa, pod pogojem da ni v delovnem razmerju, ne opravlja samostojne registrirane dejavnosti, ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu oziroma ni poslovodna osebe gospodarskih družb ali direktor zasebnih zavodov

Kaj se spremeni po dopolnjenem 26.letu starosti?

Po 26. letu študent izgubi pravico do zdravstvenega zavarovanja kot vzdrževani družinski član. To pravico ne izgubi z dopolnitvijo 26. let, temveč z iztekom študijskega leta, v katerem dopolni 26 let. Takrat si mora torej urediti obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Študent lahko kljub dopolnjenim 26 letom nemoteno opravlja delo preko študentskega servisa. Vendar pa lahko dopolnitev omenjene starosti vpliva na olajšave pri dohodnini. Posebna osebna olajšava za delo preko študentskega servisa se namreč študentu prizna tudi po 26. letu, vendar le, če se je na študij vpisal pred dopolnjenim 26. letom in od vpisa na dodiplomski stopnji ni minilo več kot 6 let oziroma več kot 4 leta na podiplomski stopnji. V kolikor se študentu ne prizna olajšava, potem se mu od vsakega nakazila, ki je višje od 107,30 EUR bruto odvaja tudi akontacija dohodnine. 

Pravico do štipendije, subvencionirane prehrane ter bivanja lahko študent uveljavlja tudi po dopolnjenem 26. letu. Prav tako velja za subvencioniran prevoz, vendar je ta pravica omejena na starost 32 let, koristi pa jo lahko študent, ki se je pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisal v program prve ali druge stopnje. 

Ali po sklenitvi delovnega razmerja lahko redno študiram?

Študent se lahko redno zaposli in še vedno obrži status študenta, vendar nima pravic, ki izvirajo iz statusa študenta. Torej oseba, ki je redno zaposlena se lahko normalno vpiše na študij, nadaljuje reden študij in pridobi oziroma obdrži status študenta, vendar pa zaradi zaposlitve ne bo upravičen do pravic in ugodnosti iz statusa študenta.

Kaj je to »BONUS«? 

Vsak študent ima pravico, da lahko enkrat tekom študija redno ponavlja neuspešno opravljen letnik ali spremeni študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu. Tej pravici pogovorno pravimo bonus. Ko to pravico izkoristi, lahko ponavlja letnik ali spremeni študijski program samo ob plačilu šolnine. Študent, ki izkoristi bonus, na isti stopnji izobraževanja ne more koristiti absolventskega staža. Pravici se torej medsebojno izključujeta. Izjema velja pri enovitih magistrskih študijskih programih, kjer študentu pripada tako bonus kot tudi pravica do koriščenja absolventskega staža. Bonus pripada študentu na vsaki stopnji izobraževanja posebej.

Kakšne so možnosti zamenjave študijskega programa?

Najpogostejša oblika menjave študijskega programa je prepis. Pri tem se študent vpiše v prvi letnik drugega študijskega programa. Postopek prepisa poteka podobno kot prvi vpis na fakulteto. Razlika je zgolj v tem, da je potrebno pri prepisu predložiti izpisnico iz sedanje fakultete. Študent, ki se je iz fakultete izpisal se na isti študijski program ponovno ne more vpisati. 

Druga možnost menjave študijskega programa pa je prehod. Pri prehodu gre prav tako za spremembo študijskega programa, razlika s prepisom se kaže v tem, da se pri prehodu študent vpiše v višji letnik drugega študijskega programa. Prehajati je mogoče samo med sorodnimi študijskimi programi, pod pogojem, da se študentu prizna vsaj polovica ECTS točk. Ker predstavlja prehod spremembo študijskega programa, se tudi v tem primeru šteje, da je študent izkoristil bonusa, ki ga ima na podlagi zakona.

Kolikokrat lahko ponavljam letnik in kolikokrat lahko pavziram? 

Študent ima pravico enkrat na posamezni stopnji ponavljati letnik (s tem izkoristi bonus). Za to pa mora izpolnjevati določene pokoje, ki jih predpiše fakulteta (določeno število opravljenih izpitov). V času ponavljanja študent ohrani vse pravice, ki izhajajo iz statusa študenta.

Pavziranje pa pomeni biti vpisan na fakulteto brez statusa študenta in s tem brez vseh pravic in ugodnosti, ki iz slednjega izhajajo. Za to možnost se običajno odločijo študenti, ki ne želijo izkoristiti bonusa ali pa študenti, ki so bonus že izkoristili, niso pa izpolnili pogojev za napredovanje v višji letnik. Medtem, ko študent pavzira, lahko s soglasjem fakultete, ob plačilu, opravlja še neopravljene študijskega obveznosti. Ko izpolni pogoje za vpis v višji letnik, lahko po pavziranju nadaljuje s študijem. Študent lahko pavzira neomejenokrat. 

Kaj storim, če letnika nisem uspešno zaključil zaradi upravičenih razlogov?

Študent, ki zaradi določenih upravičenih razlogov ne zaključi uspešno letnika, lahko zaprosi za podaljšanje statusa študenta ali za izjemni vpis v višji letnik. Izjemni vpis v višji letnik je mogoč, v kolikor študent dosega postavljen minimum kreditnih točk in ustrezno izkaže upravičen razlog za nezmožnost uspešnega opravljanja vseh študijskih obveznosti. Takšen študent mora na pristojni organ fakultete vložiti posebno prošnjo za izjemni vpis v višji letnik. 

Pri podaljšanju statusa študenta gre za podoben institut. Študent, ki iz upravičenih razlogov ni zaključil letnika, niti ni dosegel dovolj ECTS točk za izjemni vpis v višji letnik, lahko zaprosi za podaljšanje statusa študenta. Pri tem ne gre za ponavljanje letnika ampak zgolj za ponovni vpis v višji letnik zaradi upravičenih razlogov. Zato študent s podaljšanjem statusa tudi ne izkoristi bonusa. Tudi v tem primeru je potrebno vložiti posebno prošnjo na pristojni organ fakultete. 

Kot upravičeni razlogi, ki so botrovali k neuspešno zaključenim študijskim obveznostim se štejejo npr. materinstvo, daljša bolezen, izjemne socialne in družinske okoliščine, aktivno sodelovanje v organih univerze, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, priznan status osebe s posebnimi potrebami.

Kaj je to vzporedni in kaj zaporedni študij? 

Vzporedni študij je hkratni študij po dveh ločenih programih na isti stopnji izobraževanja. Študent študija prve stopnje ali enovitega magistrskega študija se lahko vzporedno vpiše v drug študijski program po uspešno končanem prvem letniku, če izpolnjuje pogoje za vpis na vzporedništudij. Študent, ki uspešno opravi obveznosti po obeh študijskih programih, dobi ločeno diplomo za vsakega od vzporednih študijskih programov. Slednje velja pri vpisu na vzporedni študij na dodiplomskem programu, medtem ko na drugi stopnji pa se lahko hkrati študent vpiše na dve fakulteti - torej ni potrebno, da ima že uspešno opravljen prvi letnik. Pri vzporednem študiju je status študenta vezan na matično fakulteto. To pomeni da dokler ima študent status na matični fakulteti, lahko redno in brezplačno opravlja študijske obveznosti tudi na vzporednem študiju. Takoj ko na matični fakulteti status izgubi, se mu na vzporednem študiju začne zaračunavati šolnina. Navedeno je posledica 77. člena Zakona o visokem šolstvu, ki določa, da se študentu šolnina zaračuna, če ima že doseženo izobrazbo, ki ustreza najmanj ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, v katerega je vpisan. Ker študent z zaključkom študija na matični fakulteto pridobi takšno stopnjo izobrazbe, se mu začne na vzporednem študiju zaračunavati šolnina.

O zaporednem študiju oziroma študiju diplomantov pa govorimo, ko se študent po končanem dodiplomskem študiju ponovno vpiše na dodiplomski študijski program. Na drugi dodiplomski študij se lahko študent vpiše kot diplomant ali pa kot redni oziroma izredni študent. V vseh primerih mora plačati šolnino, saj je tak študent z zaključkom enega dodiplomskega študija že dobil dodiplomsko stopnjo izobrazbe (77.člena ZVis). Razlika, ali se študent vpiše na mesta za diplomante ali pa na redna, izredna mesta se kaže v tem, da so mesta za diplomante v razpisu določena posebej, nekatere fakultete jih sploh ne razpisujejo. Za prijavo na mesta za diplomante veljajo tudi drugačni prijavni roki. Če se študent vpisuje na mesta za diplomante, se vpisuje z drugimi diplomanti, v primeru omejitve vpisa pa se upošteva uspeh, ki ja študent dosegel na prejšnjem dodiplomskem študiju ter sorodnost študija. Če se vpisuje na redna oziroma izredna mesta, se vpisuje z ostalimi maturanti, pri omejitvi vpisa se upošteva uspeh, ki ga je dosegel na maturi ter šolski uspeh zadnjih dveh letnikov. 

Če so se vam ob prebiranju povzetka predavanja porodila kakšna vprašanja, vam bomo pravni svetovalci na Zavodu študentska svetovalnica z veseljem odgovorili nanje in vam pomagali. Kontaktirate nas lahko preko e-pošte info@svetovalnica.com, lahko nas obiščete vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 10h do 15h in v sredo od 12h do 17h v pisarni na Kersnikovi 4 ali pa nas pokličete na telefonsko številko 01/438 02 53. 

Pripravila
Vita Reya, pravna svetovalka Zavoda Študentska svetovalnica