Povzetek predavanja: VSE O ŠTIPENDIJAH

VSE O ŠTIPENDIJAH

Štipendije so namenjene spodbujanju izobraževanja in doseganju višje ravni izobrazbe štipendistov ali štipendist in so namenjene za delno kritje stroškov v zvezi z izobraževanjem. Področje štipendiranja ureja Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1), Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij in Pravilnik o sofinanciranju kadrovskih štipendij.

ZŠtip-1 pozna naslednje vrste štipendij: državna štipendija, zoisova štipendija, štipendije za deficitarne poklice, štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu, štipendije Ad futura in sofinancirane kadrovske štipendije. Štipendije se dodelijo za izobraževalni program od dodelitve do izteka izobraževalnega programa. Pri tem pa veljajo določene omejitve: tako se štipendija ne more prvič dodeliti za letnik, v katerega je vlagatelj ponovno vpisan, v času absolventskega leta ali v času podaljšanega študentskega statusa. Prav tako se štipendija ne more dodeliti za izobraževalni program na ravni izobraževanja, ki je enaka ali nižja od ravni, ki jo je vlagatelj že dosegel. Da je vlagatelj upravičen do štipendije mora izpolnjevati splošne pogoje in morebitne posebne pogoje, ki so določeni za posamezno vrsto štipendije. 

SPLOŠNI POGOJI so sledeči: 1. status, 2. državljanstvo/prebivališče, 3. starost – študenti, ki so pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisani v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja prve ali druge stopnje in 4. nezaposlenost. 

DRŽAVNA ŠTIPENDIJA 

Štipendist mora za pridobitev državne štipendije izpolnjevati vse zgoraj omenjene splošne pogoje in materialni cenzus, torej, da povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu ne presega določenega zneska. Državna štipendija upravičencu pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge, o čemer Center za socialno delo (CSD) odloča ponovno za vsako novo študijsko leto posebej. Študentje naj tako vlogo za dodelitev državne štipendije vložijo najkasneje v mesecu septembru, da bodo, upravičeni do državne štipendije s 1. oktobrom. Kandidat vlogo za državno štipendijo vloži na pristojni CSD. Pri tem je pomembno, da se vlogo za pridobitev državne štipendije se lahko vloži kadarkoli med letom! Znesek osnovne državne štipendije se giblje od 70 EUR do 190 EUR, odvisno od tega v kateri dohodkovni razred pade vlagatelj glede na njegov materialni položaj. K osnovni državni štipendiji lahko štipendist pridobi še naslednje dodatke, če izpolnjuje pogoje zanje: dodatek za bivanje, dodatek za uspeh in dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.

ZOISOVA ŠTIPENDIJA 

Za pridobitev Zoisove štipendije mora štipendist izpolnjevati vse splošne pogoje, poleg tega pa mora izkazati še izjemni dosežek in en vstopni pogoj. Kaj se šteje za vstopni pogoj in izjemni dosežek si lahko pogledate v 22. in 24. členu ZŠtip-1. Sklad vsako leto najkasneje do konca junija objavi javni razpis za prvo dodelitev Zoisovih štipendij vlagateljem za posamezno raven izobraževanja. Rok za vložitev vloge za pridobitev Zoisove štipendije je prekluziven, kar pomeni, da če rok za oddajo vloge študent zamudi, v tekočem študijskem letu ne bo mogel pridobiti štipendije. Osnovna Zoisova štipendija znaša 140 EUR za študente, k štipendiji pa se lahko dodeli dodatek za bivanje in dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami, če štipendist izpolnjuje pogoje. 

ŠTIPENDIJE ZA DEFICITARNE POKLICE 

Štipendisti morajo za pridobitev štipendije za deficitarne poklice izpolnjevati splošne pogoje, poleg tega pa se morajo izobraževati na ravneh izobraževanja in področjih opredeljenih v politiki štipendiranja. Več si lahko preberete na aktualnem Razpisu za študijsko leto 2019/2020.

Štipendija za deficitarne poklice mesečno znaša 100 eurov.

ŠTIPENDIJE ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU 

Za prejemanje štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu mora posameznik izpolnjevati splošne pogoje z izjemno pogoja državljanstva/prebivališča, saj se namesto tega upošteva osebni status posameznika na podlagi 38. člena ZŠtip-1. Štipendija za Slovence v zamejstvu in po svetu znaša 150 oziroma 200 eurov mesečno. Več si lahko preberete v Razpisu na spletni strani Javnega štipendijskega sklada RS, ki bo za naslednje študijsko leto objavljen predvidoma v začetku avgusta.

ŠTIPENDIJE AD FUTURA 

Štipendija Ad futura se dodeli za mednarodno mobilnost za izobraževanje, študijski obisk ali sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja. Več o pogojih za pridobitev štipendije Ad futura si lahko preberete na spletni strani Javnega štipendijskega sklada RS. Pri tem bi želeli opozoriti, da je že objavljen Razpis za študijsko leto 2019 za štipendijo Ad futura za študij v tujini, rok za prijavo pa je 17. april 2019.

SOFINANCIRANJE KADROVSKIH ŠTIPENDIJ

Poznamo dve vrsti kadrovskih štipendij in sicer kadrovske štipendije, ki so sofinancirane s strani Javnega štipendijskega sklada in nesofinancirane kadrovske štipendije, kjer delodajalec sam v celoti nosi stroške štipendiranja. Štipendist mora za prejemanje sofinancirane kadrovske štipendije izpolnjevati splošne pogoje, z izjemno starostnega in posebne pogoje, ki so določeni v splošni aktih delodajalca. Delodajalec je dolžan s štipendistom za katerega je prejemal sofinanciranje, v dveh mesecih po zaključku izobraževanja skleniti pogodbo o zaposlitvi. Štipenditor in štipendist uredita medsebojna razmerja v pogodbi o štipendiranju, zato je pomembno, da pred podpisom pogodbe štipendist pozorno prebere pogodbo.

SPLOŠNO VELJAVNI INSTITUTI ZA VSE VRSTE ŠTIPENDIJ

Štipendijsko razmerje in prejemanje štipendije se podaljša za dodatno eno študijsko leto, če štipendist ponavlja letnik zaradi starševstva, opravičljivih zdravstvenih razlogov, izjemnih družinskih in socialnih okoliščin ali neizpolnjenih obveznosti zaradi višje sile. Gre za opravičljive razloge, ki so natančneje določeni v 87. členu ZŠtip-1. Podaljšanje štipendijskega razmerja je možno le enkrat na posamezni ravni izobraževanja iz razlogov, ki so bili podani v predhodnem študijskem letu.

Štipendijsko razmerje je mogoče podaljšati za čas absolventskega leta, vendar največ za dodatnih 60 dni po izteku višješolskega programa oziroma največ za eno študijsko leto po izteku študijskega programa prve oziroma druge stopnje. Pri tem izplačevanje štipendije v času absolventskega leta traja le do zaključka študija, torej le do meseca v katerem študent diplomira/magistrira. 

Štipendija se izplača v enkratnem znesku v višini preostalih zneskov štipendij za preostale mesece trajanja izobraževalnega program, če štipendist zaključi izobraževanje pred iztekom izobraževalnega programa. Slednje ne velja v času absolventskega leta.

Štipendist je upravičen do nadaljnjega prejemanja štipendije, če v vsakem naslednjem študijskem letu izpolnjuje vse pogoje po ZŠtip-1 in če je uspešno zaključil letnik, za katerega je prejemal štipendijo, ter se je vpisal v višji letnik.

Obveznosti štipendista so sledeče: vsako leto mora uspešno zaključiti posamezni letnik, razen v primeru opravičljivih razlogov, uspešno zaključiti izobraževalni program oziroma pridobiti višjo raven izobrazbe do 30. septembra naslednjega koledarskega leta po zaključnem letniku in drugo.

Štipendist je dolžan sporočiti dodeljevalcu štipendije vse spremembe, ki bi lahko vplivale na štipendijsko razmerje v 30 dneh po nastali spremembi. Spremembe, ki vplivajo na štipendijsko razmerje, so prekinitev ali zaključek izobraževanja, sprememba izobraževalnega programa ali izobraževalne ustanove in podobno.

Štipendijsko razmerje miruje, štipendija pa se štipendistu za posamezno študijsko leto ne izplačuje, če je izpolnjen eden od razlogov za mirovanje iz 95. člena ZŠtip-1. Štipendijsko razmerje miruje toliko časa, kolikor trajajo razlogi za mirovanje, vendar skupno ne več kot tri študijska leta in ne več kot eno leto v nepretrganem trajanju na posamezni ravni izobraževanja. Pri tem veljajo nekatere specialne odločbe glede trajanja mirovanja štipendijskega razmerja. O mirovanju štipendijskega razmerja se na podlagi vložene prošnje štipendista izda odločba oziroma sklene dodatek k pogodbi.

Štipendijsko razmerje se izteče z izpolnitvijo vseh obveznosti iz štipendijskega razmerja.

V 97. členu ZŠtip-1 si lahko preberete razloge za prenehanje štipendijskega razmerja. V primeru prenehanja štipendijskega razmerja je štipendist dolžan vrniti štipendijo za letnik, ki ga ni uspešno zaključil, razen če ga ni zaključil iz opravičljivih razlogov iz prvega odstavka 87. člena ZŠtip-1. 

V kolikor se vam je ob branju prispevka pojavilo še kakšno vprašanje, se lahko na nas obrnete preko elektronske pošte (info@svetovalnica.com), telefona (01 438 0253) ali pa se v naših prostorih na Kersnikovi 4 oglasite osebno.

Pripravila:  Anja Lovka, pravna svetovalka Zavoda Študentska svetovalnica