PRAVICE ŠTUDENTSKIH DRUŽIN

Potem je naslednji povzetek delavnice pravšnji, da se seznaniš z morebiti še neznano tematiko.

Na delavnici smo odgovorili na nekaj najbolj tipičnih vprašanj, ki se porajajo bodočim staršem študentom. Svojo izkušnjo je podala tudi študentska mama Helena Šijanec, ki stoji za blogom Študentska mama, več pa v nadaljevanju.

1. DODATNO ŠTUDIJSKO LETO:

Zakon o visokem šolstvu opredeljuje pravico do podaljšanja statusa študenta za eno leto za vsakega živorojenega otroka. To pomeni, da je študent upravičen do ponovnega vpisa v isti letnik na podlagi podaljšanja statusa študenta in ne na račun »bonusa« (enkratno ponavljanje ali možnost prepisa/prehoda). Prav tako je odvisno od fakultete ali določa, da je potrebno podaljšanje študentskega statusa koristiti takoj po študijskem letu v katerem je nastala okoliščina, torej starševstvo, ali pa se lahko koristi kadarkoli do zaključka študija na isti stopnji.

2. DRŽAVNA ALI ZOISOVA ŠTIPENDIJA:

Zakon o štipendiranju določa, da je v primeru ponavljanja letnika zaradi starševstva mogoče podaljšati štipendijsko razmerje in prejemanje štipendije iz razloga starševstva. Torej, se lahko štipendijo dejansko prejema dvakrat za isti letnik, vendar samo enkrat na posamezni stopnji in to iz razlogov, ki so bili podani v predhodnem študijskem letu. Pri tem velja opozoriti, da te pravice ni mogoče uveljavljati v času podaljšanja absolventskega leta, saj ZŠtip-1 govori zgolj o ponavljanju letnika zaradi starševstva in ne o ponavljanju absolventskega leta, ki ne šteje za letnik.

3. BIVANJE:

V primeru nastopa starševstva se lahko prošnjo za subvencionirano bivanje v študentskem domu odda tudi po preteku roka, ki je določen z razpisom, saj se z rojstvom izpolni pogoj, ki šteje za izredno okoliščino. Prav tako imajo študenti, v primeru starševstva pravico do podaljšanja bivanja v študentskem domu za 1 leto, pri tem število otrok ne igra vloge. Subvencija za bivanje se lahko dodeli tudi za otroka študenta, dokler ta obiskuje osnovno šolo in za partnerja študenta z otrokom, vendar mora tudi ta izpolnjevati pogoje: biti državljan RS, imeti status študenta in ne sme biti v delovnem razmerju ali opravljati samostojne registrirane dejavnosti ter ne sme biti poslovodna oseba gospodarske družbe ali direktor zasebnih zavodov. Študentske družine bivajo v apartmajih v Rožni dolini (blok 11 in 12). V Rožni dolini (blok 12) je tudi vrtec, ki deluje pod okriljem Viških vrtcev, in je namenjen otrokom študentov. 

4. PREHRANA:

Zakon o subvencioniranju študentske prehrane daje študentom staršem pravico do deset dodatnih subvencioniranih obrokov mesečno, ki pa jih lahko uveljavi le eden od staršev. Pri koriščenju teh obrokov ni časovne omejitve, prav tako je mogoče koristiti dva obroka naenkrat.

5. ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE:

Področje zdravstvenega zavarovanja je urejeno v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Študent je kot član družine zavarovan preko staršev. Po rojstvu otroka pa nastopi domneva obstoja zunajzakonske zveze, ki je po pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Torej, od rojstva otroka dalje je lahko (to velja v primeru, da je partner zavarovanec, torej v delovnem razmerju, s.p., ali na drugi podlagi) študent zavarovan preko partnerja. Prav tako jezavarovan otrok po partnerju. Pri tem velja opozoriti, da zavarovanje preko partnerja pomeni zgolj obvezno zavarovanje, kar pomeni da si mora oseba dopolnilno zdravstveno zavarovanje urediti sama pri eni od zavarovalnic, vendar to ne velja tudi za otroka, ki so mu kot družinskemu članu krite storitve v celoti. Res je, da se ni potrebno vključiti v dopolnilno zdravstveno zavarovanje, vendar svetujemo da se, saj so osebe v nasprotnem primeru samoplačniki do kritja celotnega zneska zdravstvene storitve. 

6. DENARNI PREJEMKI:

Glede prejemkov je odvisno ali je oseba bila zavarovana za primer starševskega varstva, to pride v poštev predvsem za tiste, ki so v delovnem razmerju, kar v primeru študentov po navadi ne pride v poštev. V tem primeru pridejo v poštev družinski prejemki po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, pri tem pa je potrebno poudariti, da je do družinskega prejemka upravičen zgolj eden od staršev in ne oba hkrati. 

Starševski dodatek je namenjen materam (ali očetom po 77 dnevih od rojstva otroka), ki niso zavarovane za starševsko varstvo (študentke, nezaposlene) in znaša 258,09 evrov mesečno, upravičenka je za čas trajanja pravice vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Mati (oziroma oče, če on koristi) in otrok morata imeti stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko prebivati v Republiki Sloveniji. Pravica traja 365 dni od rojstva otroka, v primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, nedonošenčka, otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo se podaljša.

Pri tem je potrebno opozoriti na primer, če partner uveljavljala pravico do nadomestila, tako drug starš ni upravičen do starševskega dodatka za istega otroka, saj se ta dva prejemka izključujeta. Mati uveljavlja pravico do starševskega dodatka 30 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najpozneje 30 dni po rojstvu otroka. Če uveljavlja pravico po tem roku, se ji prizna z dnem vložitve vloge. Oče uveljavlja pravico najpozneje 30 dni po nastanku dogodka, ki je razlog, da oče pridobi pravico. Trajanje pravice se skrajša sorazmerno zamujenemu roku za uveljavljanje pravice.

Na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je starš ob prejemanju starševskega dodatka tudi obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan, vendar se prizna največ 1 leto pokojninske dobe. V primeru, da študent v času prejemanja starševskega dodatka opravlja delo preko napotnice, lahko na študentski servis odnese potrdilo, da je že pokojninsko in invalidsko zavarovan in tako študentski servis ne bo odvajal 15,5% od dohodka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni prejemek, namenjen nakupu opreme oziroma potrebščin za otroka in se dodeli v višini 286,72€ in v obliki dobroimetja. Pravico ima vsak novorojenček, katerega mati ali oče imata stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pomoč ob rojstvu otroka uveljavlja eden od staršev največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog in najpozneje 60 dni po rojstvu otroka. Po tem roku pravice ni mogoče uveljaviti.

Z otroškim dodatkom se staršem zagotovi dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Pravico do otroškega dodatka ima eden od staršev za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živi v Republiki Sloveniji, in sicer do 18. leta starosti otroka. Otroški dodatek se odmerja glede na dohodkovni razred v katerega padejo mesečni dohodki na osebo. Za enega otroka je možno dobiti od 20,36 € do največ 117,05€ mesečno, kar je opredeljuje 22. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Do otroškega dodatka je upravičen eden od staršev, če otrok ni v celodnevni oskrbi več kot 30 dni ali bo oddan v rejništvo oziroma zaradi drugih navedenih okoliščin. Če se pravica do otroškega dodatka uveljavlja v 30 dneh po rojstvu otroka, se prizna z mesecem otrokovega rojstva. Če se uveljavlja po tem roku, se pravica prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.

Dodatek za nego otroka je denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina pri preživljanju in negi takega otroka. Višina dodatka za nego otroka zaradi povišanih življenjskih stroškov je 102,40 eurov mesečno. Za otroke s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju ali težko ali funkcionalno težko gibalno ovirane otroke ali otroke z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni, ki ga določi minister na predlog pediatrične klinike, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, znaša dodatek 204,80 eurov mesečno. Prav tako kot ostale prejemke, lahko tudi tega uveljavlja zgolj eden izmed staršev, če ima otrok stalno prebivališče in dejansko živi v Sloveniji. Pri tem velja da pravice do dodatka za nego otroka nima oseba za otroka, ki  je v delovnem razmerju ali opravlja samostojno dejavnost ali je vključen v obvezno zavarovanje kako drugače, je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu oziroma zdravstveni ustanovi, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo v trajanju več kot 30 dni ali je oddan v rejništvo. Pravica do dodatka za nego otroka se uveljavlja po rojstvu otroka in se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge.

Obrazci za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov so dostopni tukaj in jih za uveljavljanje pravic oddaš na pristojnem Centru za socialno delo.

Denarna socialna pomoč je urejena v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih in je namenjena tistim posameznikom ali posameznicam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Študenti, ki se redno šolajo, so do 26. leta starosti dolžni preživljati starši. Šele v primeru, da starši ne zmorejo preživljati oziroma zagotoviti sredstev, je študent upravičen do denarne socialne pomoči. Pri tem je pomembno tudi dejstvo, da se ob rojstvu otroka vzpostavi domneva, da živita partnerja v zunajzakonski skupnosti, ki je v posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Tako v trenutku rojstva otroka preživninska dolžnost staršev preneha in preide na partnerja. Ker gre za domnevo, se jo lahko izpodbija. Prav tako je partner kot oče ali mati otroka dolžan preživljati otroka. Po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih so do denarne socialne pomoči upravičene osebe, ki si dostojnega preživetja zase in za svoje družinske člane ne morejo zagotoviti same ter dohodki in premoženje ne dosegajo višine minimalnega dohodka. Torej, za pridobitev denarne socialne pomoči je potrebno izpolnjevati določen materialni cenzus in ga ne presegati. Osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 402,18€. Po veljavnih določbah ZUPJS se po rojstvu otroka v izračun materialnega cenzusa upošteva partner (domneva zunajzakonske zveze) in otrok, torej se starši ne upoštevajo več, saj preneha njihova dolžnost preživljanja. Denarna socialna pomoč se dodeli za določen čas z možnostjo ponovne vložitve. Prvič se dodeli za obdobje od 1 do 3 mesecev, v primeru ponovne vloga pa za obdobje od 1 do 6 mesecev.

Pri tem je še pomembno, da se upošteva vrstni red uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, ki je določen v 7. členu ZUPJS, tako da se najprej uveljavlja otroški dodatek, nato denarna socialna pomoč in varstveni dodatek, na koncu pa še državna štipendija. Zato je bolje da se v vlogi označi več pravic, ki se uveljavljajo, saj v primeru upravičenosti do pravice, ki je prej na seznamu se le ta neuveljavljen prejemek upošteva in je dodeljen prejemek v razliki do neuveljavljenega. 

7. NIŽJI STROŠKI VRTCA:

Na podlagi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je mogoče uveljavljati znižanje plačila vrtca. To se uveljavlja preko enotne vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki se vloži pri pristojnem Centru za socialno delo. 

8. DODATNA POMOČ:

Za dodatno pomoč je mogoče zaprositi tudi pri različnih organizacijah, kot so Fundacija Študentski tolar, Zveza ŠKIS, Karitas, Klub študentskih družin. Prav tako nekatere občine nudijo denarne pomoči, zato se je dobro o tem pozanimati tudi na občini stalnega prebivališča. 

Po predstavitvi nekoliko bolj pravnega dela, je svojo izkušnjo podala tudi študentska mama, Helena Šijanec (blog Študentska mama). Poleg vsega ostalega je poudarila predvsem to, kako pomembno je biti sto odstotno prisoten ob otroku in mu posvečati pozornost, saj ne nazadnje lahko vse ostalo počaka, medtem ko zamujenega časa z otrokom ne moremo nikoli več nadoknaditi.

Pripravila
Anja Kajba, pravna svetovalka Zavoda Študentska svetovalnica