PREGLED POMEMBNIH SPREMEMB NOVELE ZAKONA O STARŠEVSKEM VARSTVU IN DRUŽINSKIH PREJEMKIH
Ali veš kakšne spremembe prinaša in kaj te spremembe pomenijo za pravice staršev?
S 1. aprilom 2023 se je začela uporabljati novela Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemki. Kakšne spremembe prinaša in kaj te spremembe pomenijo za pravice staršev si lahko preberete v nadaljevanju.
Spremembe, ki jih prinaša novela Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih se nanašajo na področje starševskega dopusta, starševskega nadomestila, krajšega delovnega časa in na področje delnega plačila za izgubljeni dohodek.
1. Starševski dopust
V Sloveniji obstajata dve vrsti odsotnosti ob rojstvu otroka: materinski dopust za mamo in očetovski dopust za očeta ter starševski dopust, ki je enako dolg za mater in očeta.
Z novelo zakona se izenačuje ureditev na način, da bosta imela oba starša po 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta. Doslej je imela 30 neprenosljivih dni zgolj mama.
To pomeni, da bo po novem torej starševski dopust za oba znašal 160 dni. Očetovski dopust se bo s 30 dni skarajšal na 15 dni, starševski dopust pa podaljšal na 160 dni, pri čemer bo imel oče 60 dni neprenosljivih. 100 dni bo torej oče še vedno lahko prenesel na mamo in bo mati lahko kot doslej izrabila 260 dni. Enako velja tudi obratno, kadar mati prenese vseh 100 dni na očeta, oče lahko izrabi 260 dni starševskega dopusta, mati pa ima 60 dni neprenosljivih.
Nova ureditev velja za starše otrok, rojenih po 1.4.2023.
2. Višje starševsko nadomestilo
Maksimalna višina starševskega nadomestila se bo dvignila s spremembo definicije povprečne plače, in sicer ta ne bo več nominalno določena v Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (4.239,92 evrov bruto), ampak se bo podatke pridobivalo s Statističnega urada za preteklo leto (5.059,80 evrov bruto).
Staršem, ki imajo omejitev, ni potrebno vložiti nove vloge, višje izplačilo bo avtomatično v maju.
Novosti na tem področju se uporabljajo od 1.4.2023 dalje, tudi za starše otrok, rojenih pred tem datumom.
3. Krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka
Obdobje dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva otroka se bo podaljšalo do osmega leta otrokove starosti, doslej je bilo do zaključka 1. razreda.
Krajši delovni čas zaradi varstva otroka bosta lahko po novem koristila oba starša hkrati, vendar pri tem ne smeta preseči 20 ur tedensko, kot je bilo doslej, le da je lahko do sedaj to pravico izrabljal le eden od staršev in ne oba hkrati.
Enoletne neprenosljivosti ne bo več.
Prav tako se bo po novem podaljšalo obdobje koriščenja (prenesenega) starševskega dopusta do osmega leta otrokove starosti (doslej je bilo do zaključka 1. razreda).
Novosti na tem področju se uporabljajo od 1.4.2023 dalje, tudi za starše otrok, rojenih pred tem datumom.
4. Delno plačilo za izgubljeni dohodek
Delno plačilo za izgubljeni dohodek (v nadaljevanju: DPID) je plačilo, ki ga prejme starš, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni.
DPID bodo po novem lahko v večjem obsegu (20 ali 30 ur tedensko) prejemali tudi starši otrok, ki so nameščeni v institucionalnem varstvu, vendar nekaj časa preživijo tudi doma. V primeru, da je otrok v zavodu, kjer ima celodnevno brezplačno oskrbo, bo eden od staršev lahko upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek tudi za 20 ali 30 ur za obdobje enega leta, če je otrok vsaj 180 oziroma 270 dni bival doma in so starši v obeh primerih dejansko skrbeli zanj v zadnjem letu pred vložitvijo vloge.
Celotni znesek DPID se bo dvignil z minimalne plače na 1,2-kratnik minimalne plače.
Novosti na tem področju se uporabljajo od 1.4.2023 dalje, tudi za starše otrok, rojenih pred tem datumom.
Avtorica: Lara Buzina, pravna svetovalka na Zavodu Študentska svetovalnica