Razmišljaš o študiju v tujini?

Študij v tujini med mladimi postaja vse bolj privlačna oblika študija. Vsekakor pa se je, zaradi raznolikosti študijskih programov in državnih ureditev, potrebno pred pričetkom tovrstne študijske poti o njej podučiti in se nanjo karseda korektno pripraviti. 

Razmišljam v naprej...

V Zavodu Študentska svetovalnica študente spodbujamo k temeljitim pripravam na študij v tujini. Priporočljivo je, da se študent pred njegovim pričetkom nanj pripravlja vsaj eno leto, saj je v tem času mogoče pridobiti zadostno količino informacij o študiju samem, prav tako pa študent lahko dodobra preuči bivanjske in morebitne zaposlitvene možnosti, obseg finančne obremenitve, pridobi ustrezne certifikate in podobno.  

V splošnem velja, da se študij v Sloveniji in študij v tujini ne izključujeta. Slednje pomeni, da je študijska zgodovina posameznega študenta v Sloveniji nepomembna, ko se vpisuje v konkreten študijski program v tujini.

Kje poiskati ustrezen študijski program? 

Študentom, ki jih zanima študij v tujini na Zavodu Študentska svetovalncia najprej svetujemo, da pobrskajo po spletu in poskušajo najti ustrezen študijski program, ki jih zanima. Pri iskanju študijskih programov v tujini  lahko študentom pomagajo iskalniki, kot so Bachelorsportal za študij 1. stopnje, Mastersportal za študij 2. stopnje, Phdportal , ki je namenjen študiju na tretji stopnji oziroma doktorskemu študiju in Education Abroad za vse stopnje študija. Pri slednjih lahko študentje v iskalna polja vnesejo državo in področje študija, ki jih v konkretnem primeru zanima.

Pomemben kriterij pri odločanju za študij v tujini je tudi znanje jezika posamezne države. Med študijskimi programi v tujini obstajajo takšni, kjer je študij možen izključno v angleškem jeziku, vendar slednje ni možno v vsaki državi in na vsakem študijskem programu. 

Akreditiranost

Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi akreditiranosti posameznega študijskega programa v tujini. Vsaka država nudi seznam akreditiranih oziroma javno priznanih študijskih programov, vpis v neakreditiran študijski program pa pomeni, da tak program ne more biti predmet vrednotenja izobraževanja. Za pomoč pri iskanju primernega (akreditiranega) študijskega programa si študentje lahko pomagajo s spletno stranjo ENIC/NARIC. Gre za mrežo nacionalnih informacijskih centrov, ki se ukvarjajo s priznavanjem izobraževanja in mobilnostjo. Četudi se velikost in specifične kompetence posameznih centrov razlikujejo, vsi nudijo informacije tako o priznavanju tujih diplom in drugih kvalifikacij kot tudi o izobraževalnih sistemih ter možnostih študija v tujini.

Pogoji za vpis

Po izbiri študijskega programa sledi pretežno birokratski proces izpolnjevanja pogojev za vpis. Ko posamezni študent izbere (zase) ustrezen študijski program, mu navadno svetujemo, da se o pogojih in postopku vpisa ter drugih pomembnih informacijah (tj. o morebitni šolnini, bivanju, možnostih pridobitve štipendije ipd.) pozanima neposredno na izbrani fakulteti. Študij v tujini je namreč izredno raznoliko področje, njegova ureditev pa se od države do države, včasih celo od univerze do univerze, lahko drastično razlikuje. Največji nabor informacij navadno vedno nudijo fakultete same, zato je poizvedba o njih neposredno na fakulteti ključnega pomena. Študentom so v pomoč lahko tudi spletne strani tipa "Study in ...", kjer je moč najti vse informacije glede študija v določeni državi zbrane na enem mestu (denimo www.studyinaustria.at, study-uk.britishcouncil.org, studyindenmark.dk, www.studyinfinland.fi).

Dokumentacija in dokazila

Kljub omenjeni raznolikosti in morebitnim diskrepancam med posameznimi študijskimi programi pa vendarle obstajajo posamezni dokumenti, ki jih je potrebno ob vpisu predložiti na vsaki fakulteti. Prvi izmed teh je overjen prevod spričevala. Slednjega lahko študentje pridobijo pri sodnih tolmačih, imenovanih za prevajanje listin. Nekatere univerze od študentov zahtevajo tudi pretvorbo ocen. Pri sami pretvorbi se uporablja t. i. uradna ocenjevalna lestvica institucije. V primeru, da se posamezni študent vpisuje na magistrski program in je v Sloveniji dokončal dodiplomski študij po Bolonjskem sistemu, mu tovrstne listine najbrž ne bo treba pošiljati, saj ocenjevalna lestvica s točkami ECTS prinaša enotno ocenjevanje in primerjavo rezultatov z dogovorjenim pretvarjanjem ocen ter različnih načinov ocenjevanja. 

Znanje tujega jezika 

Večina univerz zahteva tudi potrdilo o znanju jezika. Nekatere izmed njih slednje urejajo v okviru svojih jezikovnih centrov, kar v praksi pomeni, da študentje neposredno na univerzi pišejo izpit, s katerim se preverja zmožnost sledenja predavanjem in pisanja izpitov v uradnem jeziku države. Drugod (tj. na univerzah, ki potrdila o znanju jezika ne zahtevajo ali ne omogočajo) pa študentje navadno potrebujejo certifikat, s katerim izkazujejo zahtevano stopnjo poznavanja jezika. Vrsto certifikatov je možno pridobiti v Sloveniji, med njimi so tudi naslednji:

• Certifikat za angleški jezik: certifikatov za angleški jezik, ki jih je možno pridobiti v Sloveniji, je več. Najpogosteje pridobiljena sta denimo Cambridge English,IELTS in TOEFL. Prva dva izmed naštetih lahko študentje pridobijo na British Council, zadnjega pa na Zavodu ŠOLT.
• Certifikat za francoski jezik je možno pridobiti na Francoskem inštitutu v Ljubljani, kjer lahko študentje pridobijo certifikat DELF (Diplôme d’études en langue française) ali DALF (Diplôme approfondi de langue française).
• Certifikat za nemški jezik je možno pridobiti na Goethe Institutu, in sicer Goethe-Zertifikat ali TestDaF, ki ga zahtevajo nemške univerze.
• Certifikat za italijanski jezik: v Sloveniji pa je možno pridobiti CELI (Certificato di Conoscenza della Lingua Italiana) in CILS (Certificazione di Italiano come Lingua Straniera), oba na Italijanskem inštitutu v Ljubljani.
• Certifikat za španski jezik: DELE (Diplomas de Español como Lengua Extranjera) je uradni dokument, ki ga lahko pridobite na Institutu Cervantes.

Za vse dodatne zahteve fakultet študente navadno napotimo na preverbo podatkov spletnih strani izbranih univerz oziroma, da se neposredno pri njih pozanimajo o obveznosti izpolnjevanja kakršnihkoli dodatnih pogojev. 

Štipendija za študj v tujini

Študij v tujini je prav tako nemalokrat plačljiv, saj veliko tujih univerz zaračunava šolnino. Vendar pa ima študent na tem mestu za potrebe finančne olajšave možnost pridobitve katere izmed štipendij. V Sloveniji je za študij v tujini mogoče pridobiti Štipendijo Ad Futura, znesek katere je precej višji od štipendij, kot sta denimo državna in Zoisova štipendijia. Štipendija Ad Futura je med drugim namreč namenjena kritju tako življenjskih storškov kot tudi stroškov plačila šolnine. Pri vsakem štipendijskem razmerju pa velja, da študent z njegovo sklenitvijo kot štipendist prevzame tudi določene obveznosti. Enako je tudi pri sklenitvi štipendijskega razmerja za prejemanje štipendije Ad Futura, kjer je v Pravilniku o dodeljevanju štipendije Ad Futura kot obveznost štipendista med drugim opredeljena obveznost končanja študija in obveznost zaposlitve pri delodajalcem s sedežem v Republiki Sloveniji za obdobje, enako obdobju prejemanja štipendije. Na tem mestu velja opomniti, da se rok za prijavo na razpis za štipendije Ad Futura navadno prične že v mesecu decembru in se izteče meseca aprila, kar pomeni, da se mora bodoči študent v večini primerov najprej prijaviti na razpis za štipendijo in šele nato opraviti vpis na študij. 

Za ostale možnosti štipendiranja na Zavodu Študentska svetovalnica največkrat predlagamo, da se študentje obrnejo tudi neposredno na fakulteto oziroma univerzo kjer želijo študirati, saj se tudi možnosti štipendiranja med posameznimi študijskimi programi v precejšnji meri razlikujejo. V pomoč pri iskanju tujih štipendij so študentu lahko tudi iskalniki, kot so East Chance, Education scholarships, International Education Financial Aid, International Scholarships, Scholarship Portal, Scholarship position, Study Abroad Scholarships in podobno.

Viza in bivanje

Ko je študent sprejet na izbrano fakulteto in ima ustrezno urejeno štipendiranje, mu preostane še urejanja zavarovanja in bivanja. V okviru Evropske unije (v nadaljevanju EU) študentje ne potrebujejo vize. V primeru, da pa se študent odloči za študij izven meja EU, pa si vizo mora priskrbeti. V primeru študija v tujini zanj načeloma velja, da posamezni študent v državi biva več kot tri mesece, za primer bivanja v državi EU za daljše časovno obdobje od omenjenega pa je predvidena obveznost prijave začasnega prebivališča. Uradi, pristojni za njegovo prijavo pa so odvisni od ureditve posamezne države, saj se v nekaterih izmed držav bivanje ureja v sklopu občinske, v drugih državah pa v sklopu policijske uprave. O slednjem se za posamezne študentje za posamezne države prepričajo na spletni strani Evropske unije. Bivanje si lahko študentje uredijo bodisi v okviru študentskega doma (kampusa) bodisi pri zasebnikih. Tudi bivanje na enega izmed obeh omenjenih načinov se od države do države (ali bolje, od mesta do mesta) razlikuje, zato na tej točki študente ponovno napotimo neposredno na univerzo ali posamezno izobraževalno institucijo, na katero se vpisujejo. Načeloma je v veliki večini držav bivanje v študentskem domu cenovno ugodnejše, vendar pa je prioriteta večine držav zagotovitev bivanja primarno domačim študentov, zato tuji študentje zaradi pomanjkanja kapacitet možnosti bivanja v študentskih domovih pogosto ne morejo izkoristiti. Kar zadeva zavarovanje, le-tega ponekod zagotovi izbrana šola, lahko pa posamezna izobraževalna institucija oziroma univerza to ureja drugače. Vse potrebne informacije v povezavi s področjem bivanja in zavarovanja lahko pridobite tudi v mednarodni pisarni dotične izobraževalne ustanove.

 V kolikor se ti morebiti pojavijo še kakšna vprašanja vezana na študij v tujini, se lahko obrneš na svetovalce v Zavodu študentska svetovalnica, ki ti bodo z veseljem prskočili na pomoč.

Avtorici: Nika Prelič in Lara Buzina, svetovalki v Zavodu Študentska svetovalnica