Razmišljaš o študiju v tujini?

Kje poiskati pogoje za vpis? Katera dokazila potrebujem in kako do štipendije za študij v tujini?

Razmišljaš o študiju v tujini?

»REDNI« ŠTUDIJ V TUJINI

Razmišljaš o študiju v tujini in ne veš, kako bi začel s pripravami? Da bi ti delo nekoliko olajšali, smo s tega področja zate pripravili sklop osnovnih informacij, ki ti bo zagotovo prišel prav!


IZBIRA ŠTUDIJA IN POSTOPEK VPISA

V kolikor še nimaš izbranega specifičnega študijskega programa, so ti v veliko pomoč lahko naslednji iskalniki, v katere vneseš državo in področje študija, ki te zanima:

 

Kljub dejstvu, da v tujini obstajajo in se izvajajo študijski programi tudi izključno v angleškem jeziku, je to bolj izjema kot pravilo. To pomeni, da moraš biti pri izbiri na to še dodatno pozoren.

Ko najdeš želen program, je naslednji korak, da se o pogojih in postopku vpisa ter drugih pomembnih informacijah (morebitna šolnina, bivanje…) pozanimaš neposredno na izbrani fakulteti. Študij v tujini je namreč zelo raznoliko področje, kjer se ureditve razlikujejo od države do države, ali celo od univerze do univerze, pri čemer nad vsemi žal ni mogoče imeti pregleda. V pomoč so ti lahko tudi spletne strani tipa "Study in ...", kjer so informacije glede študija v določeni državi zbrane na enem mestu (npr. www.study in austria.at, study-uk.britishcouncil.org, studyindenmark.dk, www.studyinfinland.fi).

Posamezni izobraževalni instituciji boš seveda moral predložiti določeno dokumentacijo in kljub številnim razlikam med študijskimi programi, je nekaj dokumentov takšnih, ki jih bo izbrani univerzi potrebno zagotovo poslati.

Prvi je overjen prevod spričevala, ki ga lahko pridobiš pri sodnih tolmačih, imenovanih za prevajanje listin. Nekatere univerze bodo zahtevale tudi pretvorbo ocen, pri čemer se uporabi uradna ocenjevalna lestvica institucije. Če se vpisuješ na magistrski program in si v Sloveniji dokončal dodiplomski študij po Bolonjskem sistemu, ti te listine verjetno ne bo treba predložiti, ker ocenjevalna lestvica ECTS omogoča enotno ocenjevanje in primerjavo rezultatov tudi v tujih državah. Večinoma se zahteva tudi potrdilo o znanju jezika. Nekatere univerze to urejajo v okviru svojih jezikovnih centrov, kar pomeni, da boš v tem primeru na univerzi pisal izpit, s katerim bodo preverili, ali lahko slediš predavanjem in pišeš izpite v uradnem jeziku države. Drugod pa boš potreboval certifikat, s katerim boš dokazal zahtevano stopnjo poznavanja jezika – prilagamo nekaj primerov:

  • Certifikat za angleški jezik – Cambridge English, IELTS in TOEFL (prva dva  lahko pridobiš na British Council, tretjega pa na Zavodu ŠOLT).
  • Certifikat za francoski jezik – na Francoskem inštitutu v Ljubljani lahko pridobiš certifikata DELF (Diplôme d’études en langue française) ali DALF (Diplôme approfondi de langue française).
  • Certifikat za nemški jezik – na Goethe Institutu lahko pridobiš Goethe-Zertifikat ali TestDaF, ki ga zahtevajo nemške univerze.
  • Certifikat za italijanski jezik – certifikatov je več, v Sloveniji lahko pridobiš certifikata CELI (Certificato di Conoscenza della Lingua Italiana) in CILS (Certificazione di Italiano come Lingua Straniera), oba na Italijanskem inštitutu Ljubljana.
  • Certifikat za španski jezik – DELE (Diplomas de Español como Lengua Extranjera) je uraden dokument, ki ga lahko pridobiš na Institutu Cervantes.

BIVANJE IN ZAVAROVANJE

V okviru Evropske unije (EU) ne boš potreboval vize, moral pa si jo boš urediti v primeru, če te zanima študij v katerihkoli drugih državah izven EU (recimo ZDA, Avstralija, Nova Zelandija). 

Glede na to, da boš v državi preživel več kot tri mesece, znotraj EU velja, da si bo potrebno urediti začasno bivališče. Pristojni uradi se v tem primeru razlikujejo, saj se v nekaterih državah bivanje ureja v okviru občinske, drugod pa v okviru policijske uprave. Slednje lahko preverite na spletni strani Evropske unije. 

Bivanje si lahko urediš v okviru študentskega doma (kampusa) ali pri zasebnikih. Načeloma velja, da je bivanje v študentskem domu cenejše, vendar pa študentje zaradi pomanjkanja kapacitet ne morejo povsod izkoristiti te možnosti. V kolikor se boš odločil za bivanje pri zasebniku, še posebej opozarjamo, da se pred podpisom pogodbe prepričaš, ali je soba/stanovanje takšno, kot je bilo oglaševano in zadošča normalnim pogojem bivanja. Poleg tega je pogodbo vedno potrebno zahtevati v jeziku, ki ga razumeta tako ti kot najemodajalec in natančno pregledati njeno vsebino. Tuji študentje so namreč pogosto »tarča« prevar, zato moraš biti pri sklepanju najemnega razmerja še posebej previden.

Tudi urejanje zavarovanja se razlikuje od države do države. Velikokrat to možnost zagotovi izbrana šola, vsekakor pa lahko vse potrebne informacije pridobite v mednarodni pisarni izbrane institucije. Splošne napotke glede zdravstvenega zavarovanja v EU si lahko prebereš tukaj.


ŠTUDIJ V TUJINI vs. ŠTUDIJ V SLOVENIJI

Pomembno je omeniti, da študenti pogosto zmotno mislijo, da v Sloveniji ne bodo mogli študirati, v kolikor so že študirali v tujini. Iz tega razloga moramo še posebej izpostaviti, da se študij v tujini in študij v Sloveniji načeloma »izključujeta«, kar pomeni, da tvoja študijska »zgodovina« v tujini, ne bo vplivala na vpis na slovenske fakultete. Če v slovenski visokošolski sistem sploh še nisi bil vpisan, se boš torej pri nas lahko vpisal redno. Študentje imajo namreč tako na dodiplomski kot tudi na magistrski stopnji, pravico do rednega oz. brezplačnega prvega vpisa (v kolikor za to izpolnjujejo zahtevane pogoje) - slednje izhaja iz 72.a člena Zakona o visokem šolstvu (ZVis). Več o ureditvi visokošolskega sistem v Sloveniji si lahko prebereš tukaj.


VREDNOTENJE IN PRIZNAVANJE IZOBRAZBE

V primeru da se želiš po študiju v tujini vrniti v Slovenijo, moraš biti pozoren še na priznavanje tuje izobrazbe pri nas. Vsaka država namreč nudi seznam akreditiranih oziroma javno priznanih študijskih programov, vpis v neakreditiran študijski program pa lahko pomeni, da tak program ne bo predmet vrednotenja izobraževanja. 

Za priznavanje v tujini pridobljene stopnje izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja v Sloveniji je pristojna visokošolska institucija, na kateri želiš nadaljevati z izobraževanjem. Za vrednotenje izobraževanja zaradi zaposlovanja v Sloveniji pa je pristojno MVZI, v okviru katerega deluje ENIC-NARIC center.

Glede vrednotenja v tujini pridobljene izobrazbe se moraš zato obvezno pozanimati, tako na izbrani izobraževalni instituciji kot tudi na ENIC-NARIC centru.


VIRI FINANCIRANJA

Kot verjetno že sam veš, je študij v tujini v veliko primerih plačljiv. Pri financiranju seveda lahko pomagajo razni »študentski krediti« in podobne možnosti, o katerih se je potrebno pozanimati na pristojnih institucijah, mi pa bomo v nadaljevanju predstavili možnosti za pridobitev štipendij.

Področje štipendiranja je urejeno v Zakonu o štipendiranju (ZŠtip-1), ki v 11., 12. in 13. členu določa splošne pogoje za pridobitev katerekoli štipendije po tem zakonu. Štipendist (tj. prejemnik štipendije) jih mora izpolnjevati celoten čas upravičenosti do štipendije, nanašajo pa se predvsem na državljanstvo, status študenta ipd.

Za vsako posamezno vrsto štipendije so nato določeni še dodatni pogoji.


DRŽAVNA ŠTIPENDIJA

V splošnem velja, da je državna štipendija namenjena študentom, ki izhajajo iz socialno šibkejših družin, dodeljuje pa se tako za študij v Republiki Sloveniji kot za študij v tujini na javno veljavnem izobraževalnem programu in izobraževalni ustanovi.

Za dodelitev je potrebno, poleg prej omenjenih splošnih pogojev, izpolnjevati tudi pogoj materialnega cenzusa. To pomeni, da povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge za državno štipendijo ne presega (zakonsko) določenega zneska (cenzusa) - ta trenutno znaša 1.293,36€, aktualne podatke pa lahko vedno spremljaš tukaj. 

Državna štipendija ti pripada, od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge, do izteka tekočega študijskega leta. Vlogo moraš vložiti na krajevno pristojni Center za socialno delo (CSD), višina pa je odvisna od tega, v kateri dohodkovni razred se boš uvrstil – vlogo in razpredelnico z zneski lahko najdeš na že zgoraj navedeni povezavi (portal gov.si).


ZOISOVA ŠTIPENDIJA

Zoisova štipendija je namenjena kot spodbuda, za doseganje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti ter umetnosti. 

Poleg splošnih pogojev, moraš izpolnjevati en vstopni pogoj, ki se nanaša na povprečje doseženih ocen (22. člen ZŠtip-1) ter imeti izjemni dosežek (24. člen ZŠtip-1).

Razpise lahko spremljaš na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada, kjer lahko najdeš tudi aktualne zneske štipendije - mesečni znesek za študij v tujini je višji in trenutno znaša 345,68€.


ŠTIPENDIJA AD FUTURA 

V Sloveniji je mogoče pridobiti tudi štipendijo Ad futura za študij v tujini, pri čemer moraš v vsakoletnem razpisu preveriti, za katera področja študija se dodeljuje. V Razpisu za leto 2025 je veljalo naslednje:

  • Štipendiranje dodiplomskega ali enovitega magistrskega študija v tujini -> na področjih, ki se uvrščajo v naslednje kategorije KLASIUS-P-16:
    • 01 Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev 
    • 0313 Psihologija 
    • 042 Pravo 
    • 05 Naravoslovje, matematika in statistika 
    • 06 Informacijske in komunikacijske tehnologije
    • 07 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo 
    • 08 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo 
    • 09 Zdravstvo in socialna varnost
  • Štipendiranje podiplomskega študija v tujini -> na vseh študijskih področjih.

Znesek Ad future je precej višji od "običajnih" štipendij in lahko poleg življenjskih stroškov pokrije tudi plačilo šolnine - do 1.250 EUR mesečno za življenjske stroške in do 15.000 EUR letno za šolnino. Pri tem je znesek odvisen od države študija. 

Čeprav ostale štipendije niso starostno omejene, pri Ad futuri obstaja starostna omejitev 28 let (Zštip-1, čl. 47/3).

Iz štipendijskega razmerja izhajajo tudi nekatere obveznosti samega štipendista, med drugim končanje študija ter po koncu študija zaposlitev pri delodajalcu s sedežem oz. stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, za obdobje enako obdobju prejemanja štipendije. Več podrobnosti o pogojih in tvojih obveznostih, si seveda moraš prebrati neposredno v vsakoletnem razpisu.

V mislih imej, da se rok za prijavo na razpis za Ad futura štipendije navadno objavi decembra in se izteče že meseca marca/aprila, kar pomeni, da se mora kar veliko bodočih študentov najprej prijaviti na razpis za štipendijo in šele nato na študij. Razpise lahko spremljaš tukaj.


KADROVSKE ŠTIPENDIJE

Kdo ponuja kadrovske štipendije, si lahko prebereš na spletni strani Sklada, s kadrovskimi štipendijami, ki jih podeljujejo delodajalci, pa se lahko seznaniš tudi preko aplikacije Izmenjevalnica, na spletnih straneh Regionalnih razvojnih agencij – RRA, ter preko objav delodajalcev v njihovih internih glasilih, na spletnih straneh, v javnih občilih itd. Prav tako se lahko za kadrovsko štipendijo zaprosi pri katerem od delodajalcev, ki bi bili v zameno za opravljanje dela pri njih po koncu študija, pripravljeni štipendirati. 

DRUGO

Predlagamo, da se za druge možnosti štipendiranja obrneš kar neposredno na fakulteto/univerzo kjer želiš študirati, saj se možnosti štipendiranja razlikujejo od samega študijskega programa. V pomoč pri iskanju tujih štipendij so ti lahko tudi naslednji iskalniki: Education scholarships, International Education Financial Aid, International Scholarships, Scholarship position, Study Abroad Scholarships ipd.

 

Več o štipendijah si lahko prebereš tukaj.

SVETOVANJE ZA ŠTUDIJ V TUJINI

V kolikor te zanimajo podrobnosti glede določenih držav ali študijskih programov, oziroma kakšne možnosti imaš v tvojem konkretnem primeru, ti priporočamo, da stopiš v kontakt z institucijami, ki se ukvarjajo specifično s svetovanjem glede študija v tujini. Spodaj prilagamo nekaj primerov:

 

ŠTUDIJSKE IZMENJAVE

ERASMUS +

Program Erasmus+ je program EU za obdobje 2021–2027, ki podpira aktivnosti na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa v vseh sektorjih vseživljenjskega učenja. 

Kot študent lahko greš na študijsko izmenjavo (na visokošolsko institucijo, ki ima s tvojo matično institucijo podpisan bilateralni sporazum), ali pa odideš na usposabljanje – prakso. 


ŠTUDIJ V TUJINI (IZMENJAVA)

Erasmus+ ponuja podporo za organizacijo izmenjav za študente dodiplomskega, magistrskega in doktorskega študija. Programske (sodelujoče) države so: članice Evropske unije, Islandija, Liechtenstein, Norveška, Turčija, Severna Makedonija in Srbija.

Študentu se s tem omogoči, da del rednih študijskih obveznosti na katerikoli stopnji študija (vključujoč pripravo diplomskih, magistrskih ali doktorskih nalog, a izključujoč raziskovalno delo, ki ni neposredna študijska obveznost), namesto na matični instituciji opravi na partnerski instituciji v tujini – poglej si seznam ustanov, ki sodelujejo v programu. Partnerske institucije so tiste institucije, s katerimi ima matična univerza ali članica podpisan medinstitucionalni sporazum o izmenjavi študentk in študentov v določenem študijskem letu. 

Tvoj status študenta v času izmenjave bo izenačen s statusom študentov v državi gostiteljici. 

Študij na partnerski instituciji v tujini mora trajati najmanj 2 meseca in največ 12 mesecev na vsaki stopnji študija oz. največ 24 mesecev, če gre za enovit magistrski program. Obdobje fizične mobilnosti v tujini lahko kombiniraš z izvedbo virtualne mobilnosti, do skupnega trajanja največ 12 mesecev, pri čem virtualni del mobilnosti ni financiran s sredstvi Erasmus+ in se ne šteje v kvoto Erasmus+ statusa. 

Vsako leto posamezne univerze objavijo razpis na katerega se moraš prijaviti, če želiš v naslednjem akademskem letu iti na izmenjavo (ali prakso). Za začetek postopka se moraš zato obrniti na mednarodno pisarno ali pisarno Erasmus+ na svoji univerzi ali visokošolski ustanovi. 

Poleg pogojev razpisa, lahko matična fakulteta določi dodatne kriterije (kot so motivacija študenta, mednarodna aktivnost študenta, znanje tujega jezika, akademski uspeh ipd.) in sama izbere primerne kandidate na razpisana mesta na partnerskih institucijah, a vse zahteve v okviru postopka izbora morajo biti transparentne, dokumentirane in dostopne vsem zainteresiranim že med samim prijavnim postopkom.

Pred odhodom boš z ustanovo pošiljateljico in gostiteljico podpisal študijski sporazum (t.i. Learning Agreement), ki:

  • opredeli način priznavanja študijskih dejavnosti v tujini, 
  • zagotavlja, da so priprave dovolj jasne za vse udeležene strani, 
  • določa pravice in dolžnosti udeleženih strani.

Ko si uspešno izbran, moraš zaprositi tudi za finančno podporo iz programa (t.i. »Erasmus štipendija«), ki je že vnaprej določena glede na državo v katero se odpravljaš. Podpisati moraš še pogodbo o štipendiranju in po tem dobiš 80% celotne štipendije, preostalih 20% pa po zaključku izmenjave in po oddanem poročilu o izmenjavi. 

Pod določenimi pogoji lahko poleg Erasmus+ finančne dotacije zaprosiš še za:

  • dodatna sredstva za študente z manj priložnostmi,
  • dodatna sredstva Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS (Ad futura – za študijske obiske v tujini),
  • podporo za vključevanje za udeležence s posebnimi potrebami.

Partnerska institucija gostujočim študentom v okviru programa Erasmus+ ne sme zaračunavati stroškov šolnine, vpisnine, izpitov, vstopa v knjižnico, uporabe laboratorijev ipd. Zaračuna lahko le manjše zneske za zavarovanje, članstvo v študentski organizaciji, drobni material (kopije, laboratorijski material ipd.).


PRAKSA

Program Erasmus+ omogoča, da v okviru a študija (na katerikoli stopnji) ali v obdobju 12 mesecev po zaključku študija opraviš praktično usposabljanje v podjetju ali drugi organizaciji v eni izmed držav, ki sodelujejo v programu Erasmus+. Udeležiš se ga lahko kot študenti z aktivnim statusom, praksa pa mora biti vsebinsko povezana s področjem študija, saj gre za strokovno izpopolnjevanje v tujini. 

Prijaviti se moraš na uradu za mednarodne izmenjave oz. Erasmus+ na svoji visokošolski ustanovi.

Za delovno prakso v tujini je na voljo podpora Erasmus+ za obdobje od 2 do 12 mesecev. Obstaja tudi možnost kombinacije delovne prakse in študija v tujini. Za Erasmus+ finančno pomoč ter morebitne dodatke, moraš po oddani prijavi zaprositi. Finančna pomoč Erasmus+ sofinancira praktično usposabljanje v tujini in ne pokrije stroškov v celoti. Izplačana mora biti pred začetkom mobilnosti.

 

Za več informacij o možnostih v sklopu programa Erasmus+ se moraš seveda obrniti neposredno na koordinatorja znotraj fakultete ali univerze, z več podrobnostmi pa se lahko seznaniš tudi tukaj.  


CEEPUS

CEEPUS (Central European Exchange Program for University Studies) je regionalni program, katerega cilj je vzpostaviti in spodbujati mobilnosti študentov in profesorjev med sodelujočimi državami ter izkoristiti akademske povezave in možnosti za oblikovanje skupnih študijskih programov.

V programu sodelujejo visokošolske institucije iz naslednjih držav: Albanija, Avstrija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Češka, Črna gora, Hrvaška, Kosovo, Madžarska, Severna Makedonija, Moldavija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija in Srbija.

CEEPUS deluje na osnovi mrež - posamezno mrežo ustanovijo univerza, fakulteta ali njihovi oddelki za določena področja

Kot študent lahko kandidiraš za štipendijo znotraj mreže v katero je tvoja institucija vključena (t.i. Network Mobility) in katerih institucija ne sodeluje v mrežah CEEPUS (t.i. Freemover Mobility). Štipendijo dodeljuje država prejemnica in vključuje štipendijo, namestitev, zdravstveno varstvo ter zagotavlja oprostitev šolnine. Potni stroški za študente so delno financirani. 

Mreža zagotavlja priznavanje študijskega obdobja, ki ga študent preživi na partnerski instituciji.

Osnovni pogoji, ki jih moraš izpolnjevati kot študent so:

  • končana dva semestra študija;
  • redni vpis na visokošolsko institucijo v eni izmed držav CEEPUS;
  • podpora koordinatorja posamezne mreže na matični instituciji;
  • študenti na prvi in drugi stopnji lahko za časa svojega študija zaprosijo za največ 10 mesecev, doktorski študenti nimajo omejitev;
  • v izjemnih primerih (npr. poletna šola) in z utemeljitvijo koordinatorja lahko zaprosiš tudi za krajša obdobja.

Za več informacij se moraš obrniti neposredno na koordinatorja znotraj fakultete ali univerze, z več podrobnostmi pa se lahko seznaniš tudi tukaj.


MAUI

MAUI ali »Mid-America Universities International« je program ki omogoča evropskim univerzam študijsko izmenjavo z ameriškimi univerzami. Ker je v ta program vključena samo Univerza v Ljubljani, se nanj lahko prijaviš le, če si študent UL. 

UL kot partnerica v Utrechtski mreži univerz omogoča študijske izmenjave na institucijah združenja MAUI, za obdobje enega do dveh semestrov. V kolikor si izbran, si opravičen plačila šolnine ter pridobiš status rednega študenta na gostujoči instituciji. Vse ostale stroške vezane na bivanje v tujini v času študija ter stroške poti in zdravstvenega zavarovanja, moraš kriti sam.

Rok za oddajo prijave je običajno v februarju, a točen datum vsako leto razpiše UL.

Ob prijavi moraš obvezno navesti 3 univerze, kjer bi želel študirati in jih rangirati. Pri tem lahko izbiraš le tiste stopnje in področja študija, ki so na voljo na posamezni instituciji. Prijavi bo potrebno priložiti tudi izpis ocen z izračunano povprečno oceno (v slovenskem jeziku) in motivacijsko pismo v angleškem jeziku. Prijavite se lahko študenti 1. in 2. stopnje študija, vendar imajo načeloma prednost študentje 1. stopnje.

Med drugim se zahteva, da si zaključil najmanj prvi letnik prvostopenjskega študija, ob vpisu na univerze v ZDA boš moral predložiti potrdilo o opravljenem jezikovnem testu, ostale pogoje pa si lahko pogledaš na spletni strani UL.

Končni izbor študentov potrdi univerza gostiteljica.

Za več informacij se moraš obrniti neposredno na koordinatorja znotraj fakultete ali univerze, z več podrobnostmi pa se lahko seznaniš tudi tukaj.


AEN

AEN ali »Australian European Network« je program ki omogoča izmenjave med evropskimi in avstralskimi univerzami. Ker je v ta program vključena samo Univerza v Ljubljani, se nanj lahko prijaviš le, če si študent UL. 

UL kot partnerica v Utrechtski mreži univerz omogoča študijske izmenjave na petih institucijah v Avstraliji, za obdobje enega do dveh semestrov. V kolikor si izbran, si opravičen plačila šolnine ter pridobiš status rednega študenta na gostujoči instituciji. Vse ostale stroške vezane na bivanje v tujini v času študija ter stroške poti in zdravstvenega zavarovanja, moraš kriti sam.

Rok za oddajo prijave je običajno v februarju, a točen datum vsako leto razpiše UL.

Ob prijavi moraš obvezno navesti 3 univerze, kjer bi želel študirati in jih rangirati. Pri tem lahko izbiraš le tiste stopnje in področja študija, ki so na voljo na posamezni instituciji. Prijavi bo potrebno priložiti tudi izpis ocen z izračunano povprečno oceno (v slovenskem jeziku) in motivacijsko pismo v angleškem jeziku. Prijavite se lahko študenti 1. in 2. stopnje študija, vendar imajo prednost študentje 1. stopnje. Doktorski študij in študij medicine nista možna.

Med drugim se zahteva, da si zaključil najmanj prvi letnik prvostopenjskega študija, ob vpisu na univerze v Avstraliji boš moral predložiti potrdilo o znanju angleškega jezika, ostale pogoje pa si lahko pogledaš na spletni strani UL.

Končni izbor študentov potrdi univerza gostiteljica.

Za več informacij se moraš obrniti neposredno na koordinatorja znotraj fakultete ali univerze, z več podrobnostmi pa se lahko seznaniš tudi tukaj.

DRUGO

BILATERALNI SPORAZUMI

Študijske izmenjave so za slovenske študente mogoče tudi preko bilateralnih sporazumov, možna pa je tudi pridobitev štipendije prek razpisov tujih institucij. Vlada Republike Slovenije ima namreč z različnimi državami sveta podpisane bilateralne sporazume o sodelovanju tudi na področju štipendiranja in študijskih izmenjav.

Objavljene razpisane možnosti lahko najdeš tukaj (CMEPIUS), za dodatne informacije pa se moraš obrniti neposredno na razpisno institucijo.

ASEF

ASEF ali »American Slovenian education fundation« je neodvisna neprofitna organizacija, ki si zadaja boljše sodelovanje med ameriškim in slovenskim izobraževanjem in podpira visoko nadarjene študente in učence.Ponujajo različne subvencije z velikim učinkom in programe donacij, materiale in učna gradiva ter mednarodno izmenjavo študentov in profesorjev. 

Več si lahko prebereš tukaj.

FULBRIGHT

Program Fulbright je namenjen slovenskim doktorskim študentom in podoktorskim raziskovalcem za gostovanje v ZDA ter ameriškim državljanom za gostovanje v Sloveniji. Kandidati so izbrani na podlagi selekcijskega postopka s strani komisije Fulbright in končne potrditve kandidatov s strani pristojnega organa v ZDA.

Več si lahko prebereš tukaj (Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad – Ad futura).

MOŽNOSTI V SKLOPU POSAMEZNE FAKULTETE

Več izmenjav včasih omogočajo tudi same fakultete, ki imajo lahko podpisane različne bilateralne sporazume, zato se je o morebitnih možnostih dobro pozanimati neposredno na fakulteti ali univerzi.

 

POLETNE ŠOLE IN PRAKSE

POLETNE ŠOLE

Poletne šole se odvijajo v času poletnih počitnic v Sloveniji in tujini, pri čemer lahko trajajo nekaj dni, ali tednov. So odličen način za nadgrajevanje znanja, seznanitev z določeno temo in navezovanje stikov, v nekaterih primerih pa lahko z udeležbo pridobiš tudi kredite, ki se ti upoštevajo na tvoji fakulteti. 

V kolikor te zanimajo poletne šole, ki se izvajajo v okviru slovenskih univerz, je najbolje, da vsako leto spremljaš razpise posamezne univerze oz. fakultete, spodaj pa prilagamo še nekaj uporabnih povezav:

Seveda obstaja tudi veliko možnosti za udeležbo na poletnih šolah v tujini. Včasih jih ponujajo slovenske fakultete (npr. v sodelovanju s tujimi institucijami), pomagaš pa si lahko tudi z naslednjimi iskalniki:


PRAKSE

Ena izmed najbolj priljubljenih oblik pridobivanja (delovnih) izkušenj za študente je delovna praksa, ki zagotovo lahko pomaga pri iskanju zaposlitve po koncu študija. Ne samo, da služi kot odskočna deska za prihodnost, koristna je tudi v smislu pridobivanja novih kontaktov in referenc, ki ti bodo vsekakor koristile skozi tvojo kariero.

V kolikor te zanima delovna praksa v sklopu programa Erasmus+, si lahko več prebereš v našem prispevku o študijskih izmenjavah, seveda pa to nikakor ni edina možnost, ki jo imate študenti na voljo.

Edinstveno priložnost skozi katero se lahko preizkusiš v večkulturnem, večjezičnem in večnarodnem okolju je npr. pripravništvo v institucijah, organih in agencijah EU. Delo prinese vpogled v delovanje evropskega integracijskega procesa, njegovih ciljev in politik,  pridobljeno znanje pa poveča tvoje možnosti za nadaljnjo kariero na teh položajih. Več informacij in aktualne razpise lahko najdeš tukaj (EU careers) in tukaj (Youth 4 Europe). 

Strokovne izkušnje v podjetjih po vsem svetu, omogočajo tudi mednarodne prakse mreže IAESTE. Namenjene so predvsem študentom naravoslovnih in tehniških ved, med njimi pa se pojavi tudi kakšna za družboslovce (jezikoslovce, ekonomiste ipd.). Vse prakse so plačane, pri čemer plačilo krije vsaj stroške bivanja v tuji državi. Več si lahko prebereš tukaj.

Pri iskanju delovnih praks v tujini ti lahko pomagajo tudi naslednji portali:

Če bi raje opravljal prostovoljna dela, ki imajo v vsaki skupnosti velik pomen, priložnosti nudijo Zavod voluntariat, SALTO in mnogi drugi.


ŽIVLJENJEPIS IN MOTIVACISJKO PISMO

Pri prijavi na prakso moraš praviloma priložiti življenjepis in motivacijsko pismo. Seveda lahko na internetu najdeš veliko uporabnih obrazcev, z naše strani pa prilagamo še nekaj splošnih nasvetov, ki so ti pri pisanju lahko v pomoč.

Življenjepis se večinoma piše v obliki Europassa, ki ga enostavno izpolniš po tabeli (navedeš znanja, izobrazbo ter kompetence), v nekaterih primerih pa je morda bolje, da napišeš lasten življenjepis in ga urediš tako, da bolje predstaviš svojo ustvarjalnost in kreativnost. Vsekakor mora vsebovati:

  • osebne in kontaktne podatke; 
  • izobrazbo in pomembnejše dosežke tekom študija;
  • delovne izkušnje (trajanje dela, delovne naloge, kompetence in spretnosti…);
  • posebna znanja in sposobnosti (npr. socialna, organizacijska in računalniška znanja);
  • hobije, interese in ambicije (ta razdelek naj ne bo predolg, vključi interese, ki so raznovrstni, da pokažeš širok spekter zanimanj).

Življenjepis naj bo pregleden, podatki pa naj si sledijo kronološko. 

Motivacijsko pismo uporabi kot dopolnitev življenjepisa, s katerim želiš prepričati potencialnega delodajalca, da si prav ti primeren kandidat za razpisano delovno mesto. Pomembno je, da vsako motivacijsko pismo pišeš z ozirom na mesto, kamor se prijavljaš – to pomeni, da ne napišeš enega motivacijskega pisma za več delovnih mest. To ga naredi bolj osebnega, pri čemer izkažeš entuziazem in interes za točno določeno delovno mesto.

Načeloma se zahteva v obsegu ene strani, razdeljeno pa naj bo na tri dele – uvod, jedro, zaključek. Uvod naj zajema pozdrav, nagovor in kratko (osebno) predstavitev. V jedru omeni, kako si slišal za program prakse pri tem podjetju in vključi svoje poznavanje podjetja. Nadalje poudari svoje (pomembne) pretekle delovne izkušnje, razloži, zakaj se prijavljaš na delovno mesto in kaj lahko doprineseš delodajalcu in podjetju. Nenazadnje izkaži svojo motivacijo in interes za delovno pozicijo ter kompetence, ki so pomembne za delo na tem področju (vse navedene sposobnosti lahko podkrepiš s primeri). Zaključek naj vsebuje kratek povzetek, zakaj meniš, da si dober kandidat ter pozdrav.

Če na kratko povzamemo, bodi pozoren na naslednje:

  • Upoštevaj opis delovnega mesta in zahteve za predložitev življenjepisa, motivacijskega pisma itd. (v kakšni obliki moraš shraniti dokument, ali obstaja omejitev števila znakov…).
  • Dobro se seznani s podjetjem in delovnim mestom, ki te zanima.
  • Vsebino prilagodi delovnemu mestu, za katerega se poteguješ (ne navajaj ne relevantnih izkušenj).
  • Podatke navajaj kronološko.
  • V motivacijskem pismu se izogibaj ponavljanju življenjepisa (gre za globlji vpogled v tvoje izkušnje in osebnost).
  • Če te zavrnejo, nikakor ne obupaj in se prijavljaj še naprej!

Uporabne nasvete glede pisanja življenjepisa in motivacijskega pisma lahko najdeš tudi tukaj.

 

USEFUL CONTACTS FOR INTERNATIONAL STUDENTS

UNIVERSITIES

University of Ljubljana:

University of Maribor:

University of Primorska:

STUDENT DORMITORIES

University of Ljubljana: 

University of Maribor:  

University of Primorska:

SUBSIDISED STUDENT MEALS

STUDENT WORK (e-Student Service)

https://www.studentski-servis.com/studenti/information-for-foreign-students/general