SOCIALNA VARNOST ŠTUDENTOV

Področje je urejeno z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Pravica iz javnih sredstev se dodeli osebi, kadar njen dohodek ne dosega meje, ki jo za posamezno pravico iz javnih sredstev določa ZUPJS, seveda ob izpolnjevanju še preostalih pogojev, ki jih določa ZUPJS. Krajevno pristojen CSD (v kraju stalnega prebivališča upravičenca) odloča na podlagi vlagateljeve vloge o naslednjih pravicah iz javnih sredstev:

1.Otroški dodatek

2.Denarna socialna pomoč

3.Varstveni dodatek

4.Državna štipendija,...

Zgoraj napisan vrstni red pravic iz javnih sredstev je dejansko vrstni red po katerem CSD presoja upravičenost vlagateljev. V primeru neupoštevanja vrstnega reda, CSD vlagatelja na to opozori naj vlogo popravi. Če vlagatelj tega ne naredi, CSD upošteva denarni prejemek v višini, kot če bi bil ta denarni prejemek vlagatelj dodeljen. To pomeni, da če vlagatelj zaprosi le za državno štipendijo, ki je 4. po vrstnem redu, lahko CSD ugotovi, da je vlagatelj upravičen tudi do kakšne druge predhodne pravice (npr.: denarne socialne pomoči).

Pri vsaki pravici iz javnih sredstev mora vlagatelj izpolnjevati določene splošne pogoje ter posebni pogoj - povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v določenem obdobju pred vložitvijo vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev ne sme presegati določenega zneska materialnega cenzusa.

Če želimo torej ugotoviti ali vlagatelj izpolnjuje posebni pogoj materialnega cenzusa moramo najprej ugotoviti njegov materialni položaj oziroma materialni položaj njegove družine.

Pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja oziroma družine se pod pogoji, določenimi v ZUPJS, upoštevajo vlagateljivi dohodki in premoženje, ter premoženje njegovih družinskih članov. Ta znesek se deli s številom družinskih članov, nadalje še s številom 12 (da dobimo znesek na mesečni ravni).

Pogoji za pridobitev pravic po ZUPJS morajo biti izpolnjeni ves čas prejemanja pravic iz javnih sredstev. V primeru spremembe, ki vpliva na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja mora upravičenec sporočiti CSDju v 8 dneh, ko je taka sprememba nastala ali je zanjo izvedel.Če upravičenec tega ne stori in tako spremembo CSD ugotovi po uradni dolžnosti, je upravičenec dolžan vrniti prejemke, do katerih ni bil upravičen (od nastanka spremembe dalje).

DENARNA SOCIALNA POMOČ

Denarna socialna pomoč je urejena v je socialni prejemek, ki omogoča preživetje ob zadovoljevanju minimalnih potreb. Uvrščamo jo v sistem socialnega varstva, ki je subsidiaren. Najprej mora oseba uveljavljati pravice iz naslova zavarovanja, preživnino, sprejeti vsako primerno zaposlitev, uveljavljati pravico do denarnih prejemkov in nadomestil po drugih predpisih ter pravico do oprostitve in olajšav po ZUPJS. Šele če sam tako ni zmožen preživeti, je upravičen do socialne pomoči. Iz prakse dela nekaterih CSD-jev izhaja, da CSD s študentom prejemnikom DSP sklene pogodbo o aktivnem reševanju socialne problematike. 

Ali lahko študent pridobi denarno socialno pomoč?

Študent si do dopolnjenega 26. leta starosti lahko, če se redno šola, denarno socialno pomoč pridobi le v okvru svoje družine, saj ga do 26. leta starosti dolžni preživljati starši.

V tem primeru je družina upravičena do DSP, če izpolnjujejo prej omenjene pogoje.

Študent lahko DSP pridobi kot samska oseba (torej neodvisno od svoje družine) le po dopolnjenem 26. letu starosti ali, pred tem, v kolikor zaradi nasilja v družini študent ni več dejansko povezan s svojo družino. 

Višina denarne socialne pomoči je odvisna od višine dohodkov, statusa, števila družinskih članov, premoženja, prihrankov in zagotovljene oskrbe. Če oseba oz. družina nima nobenih dohodkov, je denarna socialna pomoč enaka minimalnemu dohodku. Denarna socialna pomoč traja odkar je vloga vložena prvič 1 do 3 mesecev, ZUPJS določa tudi izjemne primere, ko lahko traja dalj časa. 

ZUPJS v 29. členu določa pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev zavarovancev in po njih zavarovanih družinskih članov, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma izpolnjuje pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči (razen v primeru, če upravičenec izpolnjuje pogoje za pridobitev varstvenega dodatka)pod pogojem, da navedenih pravic nimajo zagotovljenih v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali iz drugega naslova. Zavarovanec oziroma po njem zavarovan družinski član je do kritja razlike upravičen za čas prejemanja denarne socialne pomoči oziroma za čas izpolnjevanja pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči. 

Poleg običajne denarne socialne pomoči obstaja tudi izredna denarna socialna pomoč, katere namen je kritje izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ni mogoče pokriti. Namenjena je tudi v primeru, če se oseba ali družina iz razlogov, na katere ni imela vpliva, znajde v položaju materialne ogroženosti. Dodeli se v obliki enkratnega zneska ali za obdobje od 3 do 6 mesecev. Višina je enaka višini redne denarne socialne pomoči.

ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) v 22. členu določa, da otrok, ki ni sam zavarovanec, je zdravstveno zavarovan kot družinski član do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do dopolnjenega 18. leta starosti, po tej starosti pa, če se šola, in sicer do konca šolanja, vendar največ do konca šolskega oziroma študijskega leta, v katerem dopolni 26 let.Če ni zavarovan kot družinski član, si mora obvezno zdravstveno zavarovanje urediti sam – prijava na ZZZS (Zavod za zdravstveno zavarovanje RS). 

Študentom, ki so obvezno zdravstveno zavarovani kot vzdrževani družinski člani krije obvezno zdravstveno zavarovanje celotno vrednost zdravstvenih storitev. To je izjema od pravila, da obvezno zdravstveno zavarovanje krije le del celotne vrednosti zdravstvene storitve (razliko pa posameznik plača bodisi sam, bodisi mu to krije dopolnilno zdravstveno zavarovanje). Izjema so poročeni študentje, saj ne more biti zavarovan več preko staršev.

DRUŽINSKA POKOJNINA

Družinska pokojnina je pokojninski prejemek, ki pripada družinskim članom umrlega upokojenca ali zavarovanca, ki je dopolnil določeno pokojninsko dobo, če izpolnjujejo pogoje v skladu z Zakonom o invalidskem in pokojninskem zavarovanju (ZPIZ-2).

Otroku umrlega gre pravica do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Otrok, ki v letu izgube starša ne izpolnjuje pogojev za vpis v višji letnik šolanja, ima pravico do družinske pokojnine do konca naslednjega šolskega leta. Če se je otrok po dopolnitvi 15. leta starosti prijavil pri zavodu za zaposlovanje, ima pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 18. leta starosti, če izpolnjuje vse obveznosti po predpisih, ki urejajo trg dela.

Višina odvisna od števila in vrste družinskih članov, ki so upravičeni do pokojnine po umrli osebi.

Pripravila: Vita Reya, pravna svetovalka Zavoda Študentska svetovalnica