Študentsko delo: kako ravnati v primeru neplačila?

Ker se nekateri študenti srečujejo s primeri neplačila študentskega dela s strani delodajalca, je pomembno, da so v takšni situaciji čim bolje seznanjeni s svojimi možnostmi.

Preventiva

Študent se lahko s preventivnimi ukrepi zavaruje že pred izbiro oz. pričetkom dela. Tako lahko še pred prijavo na delovno mesto preveri plačilno disciplino delodajalca. Pogleda lahko torej, ali je dotični delodajalec prisoten na seznamu neplačnikov na spletnih straneh, ki te nudijo, poleg tega pa se je pri znancih in prijateljih zmeraj dobro prepričati o morebitnih preteklih izkušnjah, ki jih morebiti imajo z njim. Nadalje je zelo priporočljivo, da delodajalca že pred pričetkom dela pozove, da podpiše in ožigosa izvod študentske napotnice. Slednje mu namreč lahko bistveno olajša postopek terjanja delodajalca, v kolikor se izkaže za neplačevitega. Pomembno je tudi, da se doseže konsenz o načinu in pogojih dela, urni postavki in plačilnih pogojih, pri čemer je vsekakor koristno, da so študentu takšni dogovori dostopni v pisni obliki (npr. da je korespondenca z delodajalcem razvidna iz elektronskega sporočila). 

Preventivne ukrepe lahko študent dosledno izvaja tudi med delom, in sicer na način, da vodi evidenco o opravljenem delu, si zapisuje ure, ki jih je posvetil delu, si dosledno beleži prihod na delo in odhod z njega ter beleži vse delovne aktivnosti, saj lahko to bistveno pripomore k dokazovanju opravljanja dela v primeru neplačevitosti delodajalca.

Potrjena ali nepotrjena študentska napotnica?

V primeru neplačila delodajalca v splošnem ločimo dve vrsti situacij, ki se razlikujeta po tem, ali je delodajalec študentsko napotnico potrdil oz. podpisano in ožigosano vrnil študentskemu servisu ali pa tega ni storil. Po zaključenem delu je namreč delodajalec študentskemu servisu, od katerega je ob pričetku dela napotnico prejel, napotnico tudi dolžan podpisano in ožigosano vrniti (s tem jo "potrdi"). Študentski servis mu nato izstavi račun in v trenutku, ko delodajalec račun plača, študentski servis ta znesek nakaže študentu. 

V primeru, če računa ne plača, je pa študentskemu servisu vrnil oz. potrdil študentsko napotnico, ima študentski servis možnost terjati delodajalca, za znesek, ki ga ta dolguje študentu, študentski servis pa ta isti znesek nakaže študentu. Takšno nakazilo je možno zaradi posebnega rizičnega sklada, iz katerega se krijejo plačila študentom in dijakom, ki so deležni neplačila s strani delodajalca.  Ko študentski servis študentu nakaže dolgovani znesek, istočasno torej pridobi regresni zahtevek nasproti delodajalcu. 

V primeru, ko delodajalec računa ne plača in študentskemu servisu hkrati ne vrne oz. potrdi študentske napotnice, pa ga lahko študentski servis zgolj pozove k potrditvi napotnice in k izvršitvi plačila študentu, saj nima nikakršne pravne podlage za neposredno terjanje delodajalca. 

Postopanje

V zgornjem primeru študentom zmeraj svetujemo, da študentski servis takoj obvestijo o nastalem dolgu, saj se s tovrstnimi situacijami redno srečuje, njegovo posredovanje pa lahko bistveno pripomore k lažjemu in predvsem stroškovno ugodnejšemu reševanju spora. Delodajalci posredovanje študentskega servisa običajno vzamejo resno, saj lahko pritožba s strani študenta privede do sankcije, tj. do prekinitve poslovanja z delodajalcem s strani študentskega servisa. 

Če posredovanje študentskega servisa ni učinkovito in do rešitve nikakor ni mogoče priti na miren oz. neformalen način, se spor lahko reši le po sodni poti. Študentje imajo možnost vložitve tožbe na Delovnem in socialnem sodišču, kjer pa je v primeru, ko delodajalec študentske napotnice ni vrnil študentskemu servisu, dokazovanje upravičenosti do plačila za študenta nekoliko oteženo. V tem primeru lahko študentu zelo koristi že prej omenjen (pred pričetkom dela) podpisan in ožigosan izvod študentske napotnice, morebitni pisni dogovori o poteku dela, študentova evidentacija opravljenih ur, sodelavci ali uporabniki storitev kot priče in podobno.

Sodni postopki so žal lahko dolgotrajni, stresni in finančno obremenjujoči, so pa študentje so kot stranke v sodnih postopkih oproščeni plačila sodne takse ter imajo poleg tega tudi možnost zaprositi za brezplačno pravno pomoč, o kateri si lahko več preberete tukaj.