Usoda s.p. v času koronavirusa

Zapiranje, nadomestilo, ponovno odpiranje in možnost delne oprostitve plačila prispevkov.

Usoda s.p. v času koronavirusa

Trenutno stanje v gospodarstvu je zelo negotovo. Posebno so na udaru podjetniki in samozaposleni, katerim sta seupad posla in izguba naročil zaradi ukrepov v boju proti koronavirusu, zgodila praktično čez noč.

Bo prišlo do zapiranja številnih s.p.? Ali so samostojni podjetniki sploh upravičeni do nadomestila za brezposelnost? Utegnejo s.p.-ji računati na pomoč vlade? In konec koncev, ali bodo podjetniki, v primeru zaprtja s.p. in nato ponovnega odprtja, ko se razmere umirijo, še upravičeni do delne oprostitve plačila prispevkov, ki jim pripada 24 mesecev po odprtju? Več v nadaljevanju prispevka.

POSTOPEK ZAPRANJA S.P.

Postopek zapiranja s.p. je dokaj enostaven. Predstavili vam ga bomo v 4 korakih.

1. Obvestilo o nameri prenehanja opravljanja dejavosti 

Podjetnik mora vsaj 15 dni pred nameravanim datumom zaprtja na spletni strani AJPES objaviti, da bo prenehal opravljati dejavnost in ob tem navesti tudi dan prenehanja opravljanja dejavnosti. 

Obvestilo o prenehanju lahko pošljete v objavo prek aplikacije OOPS, ali skenirano po elektronski pošti na objava.prenehanja@ajpes.si. Lahko pa ga pošljete oziroma osebno dostavite na katerokoli izpostavo AJPES.

Obvestilo ne sme vsebovati davčne številke podjetnika, mora pa vsebovati naslednje podatke:

  • firmo podjetja,
    • poslovni naslov,
    • matično številko,
    • datum zaprtja s.p.,
    • datum oddaje
    • in osebni podpis.

2. Izbris iz poslovnega registra – zaprtje s.p.

Prijavo za izbris morate vložiti najmanj tri dni pred želenim datumom izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije. Postopek izbrisa s.p. iz Poslovnega registra Slovenije lahko opravite preko portala e-VEM ali na katerikoli točki SPOT v Sloveniji.

Pred prijavo prenehanja poslovanja morate razrešiti vsa vprašanja z dolžniki in delavci, saj se za razliko od gospodarskih družb, pri podjetniku ne izpelje postopek likvidacije. Kot samostojni podjetnik se morate tudi zavedati, da ste po zaprtju statusa še vedno odgovorni za vse neporavnane obveznosti, ki izhajajo iz naslova opravljanja dejavnosti, in sicer z vsem svojim osebnim premoženjem. Prav tako prevzamete pravico do vseh neplačanih terjatev, ki jih ima vaš s.p. do svojih kupcev na dan zaprtja.

3. Odjava iz socialnih zavarovanj (za to lahko poskrbijo že referenti na SPOT točki)

Odjavo iz obveznih socialnih zavarovanj lahko z obrazcem M-2 vložite v osmih dneh pred dnevom izbrisa samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije preko portala e-VEM ali na točki SPOT, pri čemer je potrebno pod opombe obrazca M-2, na katerem se vloži odjava, zapisati opombo, da se vlaga odjava zaradi izbrisa in kdaj naj bi bil izbris.  

4. Obveznosti do finančne uprave Republike Slovenije (FURS)

Samostojni podjetnik mora v 60 dneh od dneva prenehanja opravljanja dejavnosti na Finančno upravo RS vložiti davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti na dan prenehanja opravljanja dejavnosti. Iz tega obračuna morajo biti razvidni prihodki in odhodki, ki so nastali do dneva prenehanja opravljanja dejavnosti.

Obračun se odda preko sistema eDavki, kjer so natančno določene vse obveznosti podjetnika in postopek oddaje obračuna.  

V kolikor imate tudi zaposlene osebe, ne pozabite pravočasno vročiti odpovedi delovnega razmerja (najmanj 30 dni prej), ki se brez vročitve ne zaključi, tudi če podjetje zaprete. Poleg tega boste v primeru nevročitve morali plačati globo. Dokazilo o prenehanju delovnega razmerja je treba priložiti tudi pri odjavi iz obveznih socialnih zavarovanj. Za zaposlene je pomembna navedba razloga odpovedi, da bodo upravičeni do nadomestila za brezposelnost. 

Po izbrisu iz poslovnega registra morate tudi zapreti poslovne račune na banki. 


PRAVICA DO DENARNEGA NADOMESTILA ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI

V primeru zapiranja s.p. je povsem na mestu tudi vprašanje o upravičenosti do nadomestila za brezposelnost. Do slednjega so upravičeni zavarovanci za primer brezposelnost, med katere spadajo tudi samozaposlene osebe, kot to določa 54. člen Zakona o urejanju trga dela (ZUTD).

Za upravičenost do prejemanja nadomestila, pa morajo biti izpolnjeni tudi drugi pogoji:

  • če ste bili pred nastankom brezposelnosti zavarovani za brezposelnost najmanj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih,
  • če ste mlajši od 30 let in pred nastankom brezposelnosti zavarovani najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih,
  • če so bili plačani prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti (izjema so osebe, ki so bile v zavarovanje vključene na podlagi delovnega razmerja, delodajalec kot zavezanec za plačilo pa prispevkov ni plačal),
  • če ste brezposelni in vam delovno razmerje ni prenehalo po vaši krivdi ali volji ter izpolnjujete druge, z zakonom določene pogoje ter
  • se prijavite pri zavodu za zaposlovanje in vložite zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila v 30 dneh po prenehanju obveznega zavarovanja.  


Brezposelnost ne sme nastati po vaši krivdi ali volji.

63. člen ZUTD v prvem odstavku določa, da pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji. 


Nadalje pa 63. člen ZUTD v petem odstavku določa, da zavarovanci, ki niso bili zavarovani na podlagi delovnega razmerja, ne morejo uveljaviti pravice do denarnega nadomestila, če odjava iz vseh socialnih zavarovanj ni bila posledica objektivnih razlogov. Med objektivne razloge za odjavo iz zavarovanja se štejejo zlasti dalj časa trajajoča bolezen zavarovanca, insolventnost, stečaj, elementarna nesreča, večja materialna škoda na premoženju zavarovanca, izguba poslovnega prostora ali izguba poslovnega partnerja, na katerega je bilo v pretežni meri vezano poslovanje in drugi primerljivi objektivni razlogi.

Samozaposleni mora tako izkazati objektivne razloge za odjavo iz zavarovanja, med katere štejejo zlasti: 

- dalj časa trajajoča bolezen zavarovanca,
- insolventnost,
- stečaj,
- elementarna nesreča,
- večja materialna škoda na premoženju zavarovanca,
- izguba poslovnega prostora ali izguba poslovnega partnerja, na katerega je bilo v pretežni meri vezano poslovanje in drugi primerljivi objektivni razlogi.

Glede na lastnosti epidemije koronavirusa, bi lahko le to interpretirali kot elementarno nesrečo, ki kot objektivni razlog vpliva na odjavo iz socialnih zavarovanj.

Za uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila mora samozaposlena oseba oddati vlogo, kateri mora priložiti tudi naslednje priloge: 

- dokazilo o vpisu oz. izpisu iz poslovnega registra (pridobi Zavod),
- obrazložitev razlogov za prenehanje opravljanja dejavnosti z ustreznimi dokazili,
- davčni obračun akontacije dohodnine od dohodnka, doseženega z opravljanjem dejavnosti za tekoče in preteklo leto  (pridobi Zavod),
- odločba o odmeri dohodnine za tekoče in preteklo leto (pridobi Zavod)

Vlogo za pridobitev denarnega nadomestila se lahko odda tudi elektronsko na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje

VIŠINA IN ČAS PREJEMANJA NADOMESTILA 

Denarno nadomestilo upravičencu pripada v celoti z naslednjim dnem po prenehanju obveznega zavarovanja, če se v roku 30 dni po prenehanju obveznega zavarovanja prijavi pri Zavoduin vloži zahtevek za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila.

Pravica do denarnega nadomestila lahko, skladno s 25. členom ZUTD, traja najdlje:

-       3 mesece za zavarovanje od 1 do 5 let,
-       6 mesecev za zavarovanje od 5 do 15 let,
-       9 mesecev za zavarovanje od 15 do 25 let,
-       12 mesecev za zavarovanje nad 25 let,
-       18 mesecev za zavarovance, starejše od 50 let in za zavarovanje nad 25 let,
-       24 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let in za zavarovanje nad 25 let.

Višina denarnega nadomestila skladno z 62. členom ZUTD:

- Prve tri mesece prejemanja znaša 80 %,
-v naslednjih devetih mesecih 60 %,
-po izteku enega leta pa 50 % povprečne mesečne plače,ki ste jo prejeli v obdobju 8 mesecev (mlajši od 30 let pa v obdobju 5 mesecev) pred mesecem nastanka brezposelnosti.

Najnižji znesek denarnega nadomestila ne sme biti nižji od 530,19 eura., najvišji znesek pa ne višji od 892,50 eurov.


KAJ ČE PO ZAPRTJU PONOVNO ODPREM S.P.? ALI MI BO PRIPADALA DELNA OPROSTITEV PLAČILA PRISPEVKOV?

Skladno s 14. odstavkom 145. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) so samozaposlene osebe v prvih 12 mesecih poslovanja po prvem vpisu v poslovni register ali v drug register oziroma evidenco, oproščeni plačila prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca v višini 50 % zneska prispevka, obračunanega od osnove iz drugega odstavka tega člena. V naslednjih 12 mesecih so te osebe oproščene prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca v višini 30 % zneska prispevka, obračunanega od osnove.

V primeru, da oseba odloči za zapiranje s.p. in nato za ponovno odpiranje, po drugem odprtju do oprostitve plačila prispevkov več ni upravičena.  Kot določa zakon, oprostitev velja le v primeru prvega vpisa v poslovni register. Na to dejstvo ne vpliva niti to, da je oseba delno oprostitev koristila manj kot 24 mesecev.

Za Zavod Študentska svetovalnica pripravila:
Gala Andrić Rebolj