Vse o študiju

V spodnji objavi z vami delimo povzetek predavanja »Vse o študiju«, na katerem smo predstavili pravice in ugodnosti, ki jih imajo študentje na podlagi statusa študenta, se natančneje poglobili v to kaj pomeni »bonus«, kaj je vzporedni študij, kdaj pride do pavziranja in v druge tematike povezane s študijem. 

Skladno z 69. členom Zakona o visokem šolstvu (ZVis) imajo študenti ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, PRAVICE IN UGODNOSTI, KI IZHAJAJO IZ STATUSA ŠTUDENTA, če niso v delovnem razmerju, ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb oziroma niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov. Pravice in ugodnosti, ki jim pripadajo so sledeče: zdravstveno zavarovanje, subvencionirano bivanje, prehrana in prevoz, pravica do štipendije in pravica do dela preko študentske napotnice. Področje zdravstvenega zavarovanja ureja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), ki v 22. členu določa, da je lahko oseba, ki se šola zdravstveno zavarovana kot družinski član največ do konca študijskega leta, v katerem dopolni 26 let. Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje v 18. členu določa, da lahko opravlja delo preko napotnice vsaka oseba, ki ima status študenta. Opravljanje dela preko študentske napotnice tako ni starostno omejeno, saj je edini pogoj, da ima oseba v študijskem letu veljaven status študenta. Naslednja pravica je pravica do štipendije, poznamo več vrst štipendij kot na primer državna, Zoisova, kadrovska štipendija, Ad futura štipendije itd. Za pridobitev posamezne štipendije mora upravičenec izpolnjevati tako splošne kot posebne pogoje, ki so določeni v Zakonu o štipendiranju (ZŠtip-1). 

V okviru študija poznamo redni in izredni študij. 

REDNI ŠTUDIJ je najpogostejša oblika študija, na katerega se lahko vpiše vsak, ki izpolnjuje pogoje za vpis, ki so predvideno v Razpisu za vpis, ne glede na starost ali zaposlitveni status. Prvi redni študij na 1. in 2. stopnji je na javnih zavodih brezplačen. IZREDNI ŠTUDIJ mora biti po vsebini in zahtevnosti enak rednemu. Kandidati za izredni študij se prijavljajo in vpisujejo po enakem postopku in v enakih rokih kot kandidati za redni študij, edina razlika je v tem, da je študij plačljiv. Kot že omenjeno pa sta redni in izredni študij v skladu z 69. členom ZVis izenačena in imajo študentje enake pravice in ugodnosti. 

»BONUS«

Nadalje 66. člen ZVis ureja pravice in obveznosti študentov in določa, da ima študent pravico enkrat v času študija na posamezni stopnji spremeniti študijski program (opravi prepis ali prehod) ali ponavljati letnik. Temu pogovorno pravimo tudi »BONUS«. Če študent bonusa tekom študija na posamezni stopnji ne izkoristi, ima pravico do dodatnega (absolventskega) leta. 

1. PONAVLJANJE: Študent, ki pa ni opravil obveznosti, ki jih študijski programom predpisuje kot pogoj za vpis v višji letnik, lahko ponavlja letnik, pri tem pa ohrani vse pravice, ki izhajajo iz statusa študenta. Študent lahko zgolj enkrat ponavlja letnik, s tem pa izkoristi bonus. Kadar študent ne izpolni pogoje za vpis v višji letnik iz upravičenih razlogov kot so materinstvo/očetovstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne razmere itd., pa lahko zaprosi za podaljšanje statusa študenta in se ponovno vpiše v isti letnik, vendar pa v tem primeru ne izkoristi bonusa. 

2. SPREMEMBA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA:
A) PREPIS - ko se študent iz prvotnega študijskega programa izpiše in se vpiše v prvi letnik drugega študijskega programa. Postopek prepisa poteka podobno kot prvi vpis na fakulteto, s to razliko, da je potrebno pri prepisu predložiti izpisnico iz sedanje fakultete.
B) PREHOD - gre za nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu, kjer se študentu vse ali del obveznosti, ki jih je že opravil v prvem študijskem programu, priznajo kot opravljene obveznosti drugega študijskega programa in se študent vpiše v višji letnik. Prehod med študijskimi programi ureja Merila za prehode med študijskimi programi, ki v 3. členu določa, da so prehod možni med študijski programi, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in se prizna vsaj polovica obveznosti ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Pri tem je pomembno vedeti, da so vpisna mesta za vpis po merilih za prehode so v Razpisu določena posebej, različen je tudi prijavni rok. Oseba s prepisom ali s prehodom izkoristi bonus. 

Če študent tekom študija na posamezni stopnji bonusa ne izkoristi, ima PRAVICO DO DODATNEGA (ABSOLVENTSKEGA) LETA, kar pomeni, da si po zaključnem letniku lahko podaljša status študenta za dodatno študijsko leto.

Če je študent že izkoristil bonus in ne se ne uspe vpisati v višji letnik, mu na voljo preostane PAVZIRANJE. To pomeni, da je študent še naprej vpisan na fakulteto, vendar ostane brez statusa študenta in posledično brez vseh pravic in ugodnosti. Ker nima statusa študenta mora manjkajoče obveznosti plačati v skladu z veljavnim cenikom. Študent lahko »pavzira« neomejeno-krat.

VZPOREDNI ŠTUDIJ

Študentje imajo na podlagi 66. člena ZVis možnost VZPOREDNEGA ŠTUDIJA, to pa pomeni, da hkrati študirajo po dveh ločenih študijskih programih. Statut Univerze v Ljubljani ureja vzporedni študij v 131. členu in določa, da se na vzporedni študij se lahko vpiše študent prve stopnje ali enovitega magistrskega študija po uspešno končanem prvem letniku, če izpolnjuje pogoje za vpis. Za vpis so v Razpisu vpisna mesta razpisana posebej, poleg tega so tudi različni prijavni roki. Pomembno je vedeti, da je pri vzporednem študiju status študenta vezan na matično fakulteto. To pomeni da lahko študent dokler ima status na matični fakulteti, redno in brezplačno opravlja študijske obveznosti tudi na vzporednem študiju. Takoj ko na matični fakulteti status izgubi, ker zaključi študij, se mu na vzporednem študiju začne zaračunavati šolnina v skladu z 77. členom ZVis.

V kolikor se vam je ob branju prispevka pojavilo še kakšno vprašanje, se lahko na nas obrnete preko elektronske pošte (info@svetovalnica.com), telefona (01 438 0253) ali pa se v naših prostorih na Kersnikovi 4 oglasite osebno.

Pripravila:  Anja Lovka, pravna svetovalka Zavoda Študentska svetovalnica