Študentski domovi in subvencionirano bivanje pri zasebnikih

ŠTUDENTSKI DOMOVI IN SUBVENCIONIRANO BIVANJE PRI ZASEBNIKIH S SUBVENCIJO

Koliko časa lahko traja subvencionirano bivanje?

Subvencija za bivanje v študentskem domu se dodeljuje za čas trajanja enega študijskega programa na prvi stopnji, enega na drugi stopnji in enega na tretji stopnji. Če ima po izteku trajanja študijskega programa iz prejšnjega stavka študent status študenta skladno s 70. členom Zakona o visokem šolstvu (ZVis), se mu subvencija dodeli tudi za ta čas. To pomeni, da lahko študent biva v študentskem domu v času absolventskega staža in podaljšanega absolventskega staža. Če je študent vzporedno vpisan na več študijskih programov, se kot merodajen upošteva samo študijski program, na katerega je bil študent vpisan ob začetku prejemanja subvencije.

Navedena določila o trajanju veljajo za študente, za katere se začne subvencija dodeljevati v 1. letniku. Subvencioniranje bivanja za ostale študente se namreč sorazmerno skrajša glede na to, kateri letnik študent obiskuje, ko mu je subvencija prvič dodeljena.

V katerih primerih lahko študent podaljša bivanje v študentskem domu?

Pogodba o subvencioniranem bivanju se vsakič sklene za eno leto. Študent se mora vsako leto ponovno prijaviti na razpis za podaljšanje subvencije. Rok za prijavo je vsako leto nekje v sredini avgusta, razpis pa je objavljen na spletni strani Študentskega doma Ljubljana. Pogoji za podaljšanje so enaki pogojem, ki jih je študent moral izpolnjevati ob pridobitvi prve subvencije. Pogoji za pridobitev/podaljšanje subvencije ter popis obveznih prilog k prošnji so določeni v razpisu. Bistveno je, da ima oseba status študenta. V času pavziranja bivanje v študentskem domu ni mogoče. Prošnjo za podaljšanje bivanja vložijo študenti, ki so že v predhodnem študijskem letu bivali v javnih ali zasebnih študentskih domovih, dijaških domovih ali pri zasebnikih s subvencijo in se niso izselili iz javnih ali zasebnih študentskih domov oziroma dijaških domov in niso prekinili nastanitvene pogodbe za bivanje pri zasebnikih. Skladno s spremembo Pravilnika o subvencioniranem bivanju študentov  izjemno podaljšanje subvencioniranega bivanja iz upravičenih razlogov (npr. posebne zdravstvene in socialne razmere) ni več mogoče.

Kakšne možnosti ima študent, če zamudi rok za oddajo vloge za pridobitev ali podaljšanje bivanja v študentskem domu?

Prijava na razpis je bistvenega pomena. Načeloma osebi, ki zamudi rok, preostane le, da vloži prošnjo med letom. Vendar bo prošnja odobrena le, če oseba predloži ustrezna dokazila pristojnih organov (center za socialno delo, zdravnik specialist, invalidska komisija, upravni organ) o težkem socialnem ali zdravstvenem položaju (najmanj 80-odstotna telesna okvara, najmanj trimesečna neprekinjena odsotnost od študijske dejavnosti zaradi bolezni ali materinstva v času študija, prejemnik denarne socialne pomoči, nezaposleni starši oziroma skrbniki, brez staršev oziroma skrbnikov). Če študent prošnje za podaljšanje subvencioniranega bivanja ne odda, se je primoran izseliti iz študentskega doma. Študentski domovi lahko objavijo ponovni razpis za subvencijo tudi med letom, na katerega se lahko prijavijo vsi zamudniki. Zato naj študentje, ki so zamudili rok za oddajo v avgustu, redno spremljajo spletno stran Študentskega doma Ljubljana. Zadnja možnost, ki preostane študentu, je, da predlaga vrnitev v prejšnje stanje, če ima upravičene in utemeljene razloge za zamudo pri oddaji prošnje in izpolnjuje druge zakonske pogoje. Sodna praksa glede te možnosti sicer ni enotna, vendar je v praksi študentom s takim predlogom že uspelo.

Kako potekajo preselitve v študentskih domovih (druga soba, enoposteljna soba, tihi dom)?

Preselitev v drugo sobo 

Stanovalci študentskih domov se lahko, če to dopuščajo možnosti, skladno s 15. členom Domskega reda  preselijo v drugo sobo, garsonjero, apartma ali v dom na lastno željo, in sicer kadarkoli med letom, razen med rednimi letnimi vselitvami. Sprejemna pisarna lahko začasno odpove izvedbo preselitev, in sicer v obdobjih drugih delovnih prioritet, kar objavi na običajen način. Za preselitev na lastno željo je stanovalec dolžan plačati stroške postopka preselitve po vsakokratnem ceniku, objavljenem na spletni strani Študentskega doma Ljubljana. 

Preselitev v tihi dom 

Tihi domovi so v Rožni dolini bloki 2, 5, 6 in 12. Kadarkoli med letom lahko študent vloži pisno prošnjo za premestitev v tihi dom. Razlogi za preselitev niso pomembni. V sprejemni pisarni vodijo čakalno listo. Ko pride študent na vrsto, ga o tem obvestijo, da se v čim krajšem možnem času vseli v tihi dom, načeloma ima na voljo tri dni.

Preselitev v enoposteljno sobo

Enoposteljne sobe so v Rožni dolini, Litostroju, Akademskem kolegiju in FDV-ju. Za preselitev v enoposteljno sobo je treba vložiti prošnjo. Pogoji za preselitev so, da je stanovalec študent najmanj 2. letnika, je v času bivanja v študentskih domovih redno napredoval iz letnika v letnik ter ni bil obravnavan zaradi kršitve Domskega reda. Razlogi za preselitev niso pomembni. V sprejemni pisarni vodijo čakalno listo. Ko je študent na vrsti, ga pozovejo na vselitev, študent pa se mora v čim krajšem času vseliti. Če se stanovalec na poziv na vselitev v dom, sobo, garsonjero ali apartma ne odzove v treh (3) dneh od vročitve poziva oziroma ne opraviči svoje odsotnosti z argumentiranim razlogom, se izbriše s čakalne liste, vseli pa se prvi naslednji na čakalni listi.

Ali je mogoča sprememba subvencije za bivanje pri zasebniku v subvencijo za bivanje v študentskem domu in obratno?

Da. Spremembo subvencije pri zasebniku v subvencijo za bivanje v študentskem domu opravi študent tako, da odstopi od pogodbe o bivanju pri zasebniku. To stori v pisarnah študentskih domov. Tam tudi opravi vselitev v študentske domove. Študent se lahko vseli naslednji mesec. Spremembo subvencije za bivanje v študentskem domu v subvencijo pri zasebniku opravi študent tako, da se izseli. Nato skupaj z zasebnikom podpišeta pogodbo o bivanju pri zasebniku. Pri menjavi subvencije ni časovne omejitve.

Kako najemnik (študent) in lastnik stanovanja uveljavljata subvencijo za bivanje?

Zasebnik se mora prijaviti na razpis za zasebnike, ki je objavljen vsako leto, po navadi sredi junija. Razpis določa tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati zasebnik. Pogoji so: zasebnik mora biti lastnik stanovanja ali pa mora imeti v overjenemu soglasju izrecno dovoljenje lastnika, stanovanje se lahko oddaja največ šestim študentom, višina najemnine mora biti najmanj 60,00 EUR, stanovanje mora imeti minimalno opremo itd. Študentje sami iščejo stanovanja prek različnih posredovalnic sob, kot je na primer brezplačna posredovalnica sob m². Za študente je objavljen razpis za subvencionirano bivanje. Rok za prijavo na razpis je običajno sredi avgusta. Oktobra se začnejo podpisovati pogodbe za subvencionirano bivanje. Pogodbe se podpisujejo v pisarnah študentskih domov. Načeloma morata pogodbo skupaj podpisati študent in zasebnik.

Ali lahko tuji študent biva v študentskem domu?

Da, vendar ne vsi tuji študenti. Na podlagi Pravilnika o subvencioniranem bivanju študentov  imajo pravico do subvencioniranega bivanja v javnih in zasebnih študentskih domovih, v dijaških domovih in pri zasebnikih namreč le študenti, ki so državljani Republike Slovenije.

Pravilnik o šolninah in bivanju v študentskih domovih za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce v Republiki Sloveniji pa določa, da lahko v študentskih domovih bivajo tudi tuji študenti, ki so štipendisti ministrstva Republike Slovenije, za katere Republika Slovenija zagotavlja do 250 mest za bivanje v študentskih domovih, ki jih je ustanovila Republika Slovenija oziroma se financirajo ali sofinancirajo iz javnih sredstev. Javni študentski domovi lahko namenijo do 10 odstotkov svojih zmogljivosti tudi drugim tujim študentom, ki prihajajo na visokošolske zavode v okviru izmenjalnih programov (za izmenjalne štipendiste v programu CEEPUS in prek bilateralnih pogodb, za Slovence brez slovenskega državljanstva, ki prejemajo štipendijo javnega sklada po programu štipendij za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu, izmenjevalni programi Evropske unije – Erasmus+). O razdelitvi teh zmogljivosti se visokošolski zavodi vsako leto dogovorijo neposredno s študentskimi domovi. Uporabniki teh zmogljivosti plačujejo neekonomsko stanarino, povišano za subvencijo.

Tuji študenti imajo možnost bivati tudi v nekaterih dijaških domovih, ki niso polno zasedeni. Glede morebitnih prostih mest za nesubvencionirano bivanje tujih študentov v dijaških domovih se na posamezne dijaške domove praviloma obrnejo posamezne fakultete, kjer študirajo tuji študentje.

NAJEMNA RAZMERJA

Ali je treba za bivanje v najemniškem stanovanju skleniti pogodbo? Kako je v primeru, ko se pogodba ne sklene?

Da. Stanovanje se odda v najem z najemno pogodbo, ki jo v pisni obliki skleneta lastnik stanovanja (najemodajalec) in najemnik. Na podlagi določb Stanovanjskega zakonika (SZ-1) se oddajanje stanovanja brez najemne pogodbe kaznuje z globo od 500,00 do 1.200,00 EUR. Oseba, ki v stanovanju biva brez najemne pogodbe, nima pravne podlage za bivanje v stanovanju. Zaradi nezakonitega bivanja ta oseba po zakonu ni varovana kakor najemnik. Najemodajalec lahko kadarkoli vloži tožbo za izpraznitev stanovanja pri sodišču splošne pristojnosti, takšni spori pa se rešujejo prednostno.

Kaj vse je treba zapisati v najemni pogodbi? Kje se lahko dobi osnutek najemne pogodbe?

Obvezne sestavine najemne pogodbe Stanovanjski zakonik (SZ-1) našteva v 91. členu, kjer je navedeno, da mora najemna pogodba vsebovati vsaj:

• opis stanovanja in način uporabe stanovanja;
• identifikacijsko oznako iz katastra stavb;
• ime in priimek lastnika, davčno številko lastnika, ime in priimek najemnika in oseb, ki bodo skupaj z najemnikom uporabljale stanovanje;
• odpovedne razloge, ki jih določa 103. člen tega zakona;
• vrsto najema po kategorijah najemnih stanovanj;
• določbe o medsebojnih obveznostih pogodbenih strank pri uporabi in vzdrževanju stanovanja ter skupnih delov stavbe;
• višino najemnine ter način in roke plačevanja;
• način plačevanja in obseg obratovalnih stroškov;
• določbe o načinu uporabe stanovanja ter na kakšen način in v kakšnih časovnih obdobjih bo lastnik preverjal pravilno uporabo stanovanja;
• čas trajanja najemnega razmerja;
• način predaje stanovanja.

Najemnik in najemodajalec lahko v pogodbo zapišeta še druge sestavine.

Za osnutek najemne pogodbe lahko zaprosiš tako, da nam pišeš na info@svetovalnica.com.

Katere pravice ima najemnik?

Najemnik ima pravico uporabljati stanovanje in izvajati posest nad njim, opraviti neodložljiva popravila ter nato zahtevati povrnitev škode in stroškov, zahtevati vračilo previsoko zaračunane najemnine in zahtevati sorazmerno znižanje najemnine za čas, ko stanovanja ni mogel uporabljati zaradi opustitve lastnikove dolžnosti zagotavljanja normalne uporabe stanovanja.

Ali mora študent, ki biva v najeti sobi, na naslovu stanovanja prijaviti začasno prebivališče? Kje in kako se to uredi?

Da. Začasno prebivališče mora študent v treh (3) dneh od dneva vselitve prijaviti, če namerava na določenem naslovu bivati več kot šestdeset (60) dni. Prijava začasnega prebivališča je brezplačna, opravi pa se na katerikoli upravni enoti ali krajevnem uradu na območju Republike Slovenije kakor tudi prek enotnega državnega portala e-uprava s kvalificiranim digitalnim potrdilom. S pooblastilom lahko prijavo začasnega prebivališča opravi tudi tretja oseba (starši, najemodajalec …). Za prijavo potrebujete veljaven osebni dokument in dokazilo, da imate pravico do prebivanja na naslovu, ki ga prijavljate (najemna pogodba ali pisno soglasje lastnika stanovanja, ki ga ni treba overjati). Prijava začasnega prebivališča traja največ dve leti, po preteku pa mora študent prijavo obnoviti v osmih (8) dneh.

Kako lahko ukrepa najemnik, kadar najemodajalec opusti svoje dolžnosti? Kako ukrepa, če z najemodajalcem nista podpisala najemne pogodbe?

Kadar najemodajalec opusti svojo dolžnost zagotavljanja normalne uporabe stanovanja (npr. popravilo počenih cevi), lahko najemnik predlaga, da izvedbo nujnih del odredi stanovanjska inšpekcija. Če ta dela niso opravljena, jih lahko opravi najemnik na stroške najemodajalca, tako da jih pobota s stroški najemnine. V skrajnem primeru lahko najemnik od najemodajalca zahteva, da mu priskrbi drugo primerno stanovanje. Najemnik ima pravico zahtevati povrnitev škode, nastale zaradi opustitve obveznosti lastnika, ki je dolžan vzdrževati stanovanje v stanju, ki zagotavlja najemniku normalno uporabo stanovanja ter skupnih delov ves čas trajanja najema. To pravico lahko najemnik uveljavlja tako, da zahteva povrnitev škode v enkratnem znesku ali z znižanjem najemnine. Če najemna pogodba ni sklenjena, najemnik ni varovan po zakonu, saj v stanovanju biva nezakonito. Lastniku stanovanja lahko predlaga sklenitev najemne pogodbe, v skrajnem primeru pa se iz stanovanja lahko izseli.

Kaj lahko stori najemnik, kadar mu najemodajalec noče vrniti varščine? Kaj se zgodi, če nima potrdila o plačilu varščine?

Kadar najemodajalec noče vrniti varščine, čeprav v stanovanju oziroma na opremi ni bila povzročena škoda, najemnina pa je v celoti plačana, lahko študent varščino izterja po sodni poti. Pred tem naj poskusi z mirnim pogovorom z najemodajalcem, pozneje pa še z »grožnjo« s tožbo oziroma prijavo stanovanjski inšpekciji. Če do vračila ne pride, lahko študent vloži tožbo. V postopku mu bo dokazovanje olajšalo potrdilo o plačani varščini oziroma določba v najemni pogodbi, s katero sta se opredelila namen in višina varščine. Dokazovanje plačila varščine pred sodiščem bo težje, če takega potrdila ne bi imel (poleg tega pa tudi najemna pogodba ne bi vsebovala določb o varščini), vendar ne bi bilo nemogoče.

Ali se najemna pogodba lahko odpove oziroma predčasno prekine?

Da, najemno pogodbo lahko predčasno odpovesta tako najemnik kot najemodajalec. Če v pogodbi ni določeno drugače, lahko najemnik pogodbo odpove kadarkoli, ne da bi za to navajal razloge. Odpoved poda pisno z 90-dnevnim odpovednim rokom. V pogodbi je lahko za najemnika določen tudi krajši odpovedni rok, medtem ko za najemodajalca velja zakonsko določen 90-dnevni odpovedni rok, ki se ga lahko pogodbeno podaljša, ne more pa se ga pogodbeno skrajšati. Najemodajalec lahko pogodbo odpove z 90-dnevnim odpovednim rokom, kadar so krivdni razlogi na strani najemnika (npr. neplačilo najemnine, povzročanje večje škode v stanovanju …). Pred tem mora najemnika pisno opomniti na kršitve in mu postaviti primeren rok za odpravo (najmanj 15 dni). Najemodajalec lahko odpove pogodbo, če najemnik kršitev v danem roku ne odpravi. Lastnik lahko pogodbo odpove tudi zaradi nekrivdnih razlogov oziroma razlogov, ki niso zajeti v najemni pogodbi, če najemniku priskrbi drugo primerno stanovanje.

Ali lahko najemodajalec najemnika prisilno izseli iz stanovanja?

Da, vendar morajo biti za to podane z zakonom določene predpostavke. Najemodajalec lahko najemnika prisilno izseli takrat, ko so krivdni razlogi na strani najemnika, ta pa kršitve ne odpravi v roku, ki mu ga lastnik postavi v pisnem opominu. Najemodajalec po izteku roka za odpravo kršitev (najmanj 15 dni) odpove pogodbo z 90-dnevnim odpovednim rokom. Če glede odpovedi pride do spora, se pogodba odpove s tožbo. Kadar se stanovanje odda v najem brez pogodbe, lahko najemodajalec kadarkoli vloži tožbo za izselitev.