ŠTUDENT – SAMOSTOJNI PODJETNIK

Ob odločitvi za odprtje svojega podjetja, so koraki, ki jih je potrebno opraviti za ustanovitev s.p. dokaj preprosti. Bodoči samostojni podjetnik lahko postopek opravi prek SPOT točke ali preko spletnega SPOT portala. Postopek je v celoti brezplačen. Več o tem, ali je študent res lahko samostojni podjetnik in kako to vpliva na njegove pravice, pa v nadaljevanju.

Ustanovitev s.p. poteka v treh korakih: 

1 . Prijava v poslovni register (AJPES)

Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) vpiše samostojnega podjetnika (s.p.) v Poslovni register Slovenije, za kar potrebuje naslednje podatke: 

•  ime in priimek, EMŠO, davčna številka, prebivališče,
• firmo podjetnika: ime in priimek podjetnika ter dodatne sestavine, označba s.p.,      dejavnost),
• skrajšano firmo (vsaj ime in priimek samostojnega podjetnika in označba s.p.),
• poslovni naslov in overjeno izjavo lastnika objekta, kjer bo poslovni naslov
• potrebno  je razmisliti o dejavnostih podjetnika po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD).

2. Prijava na FURS

Samostojni podjetnik lahko že hkrati z oddajo predloga za vpis v Poslovni register odda prijavo za vpis v davčni register na Točki SPOT. Če pa tega ne stori, pa mora v osmih dneh po vpisu v Poslovni register Slovenije sporočiti finančnemu uradu – upoštevaje svojo organiziranost – naslednje podatke:

• davčno  številko in osebno ime,
• firmo  in skrajšano firmo,
• osebo, ki vodi poslovne knjige,
• podatke o poslovnih enotah doma in v tujini,
• morebitne številke poslovnih računov v tujini in podatke o morebitnih      kapitalskih naložbah doma in v tujini,
• info  o povezanih osebah,
• način ugotavljanja davčne osnove – po normiranih ali po dejanskih odhodkih,
• višinO  prihodkov in višino odhodkov zaradi določitve višine akontacije dohodnine.

Kdo je davčni zavezanec?

Davčni zavezanec mora FURSu prijaviti začetek opravljanja dejavnosti. Hkrati mora davčnemu organu prijaviti tudi vsakršno spremembo v zvezi z opravljanjem dejavnosti in s prenehanjem opravljanja dejavnosti. Davčni zavezanec je vsaka oseba, ki kjer koli neodvisno (samostojno) opravlja katero koli dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti.

Kdo je zavezanec za DDV?

Obvezni zavezanci za davek na dodano vrednost so osebe, katerih vrednost opravljenega prometa blaga oziroma storitev v obdobju zadnjih 12 mesecev presežejo 50.000 evrov oziroma je verjetno, da bodo presegle 50.000 evrov. Nobeno podjetje DDV zavezanec ni ob ustanovitvi, lahko pa to postane

V osnovi ločimo obvezno in prostovoljno vključitev v sistem DDV. O obvezni vključitvi govorimo takrat, ko znesek vašega obdavčljivega prometa preseže 50.000 v zadnjih 12 mesecih poslovanja. Sprememba je v veljavi od 1. aprila 2013. V tem primeru je katerakoli oblika podjetja v brezpogojno vključena v sistem DDV. Samostojni podjetniki vsaj v začetku poslovanja v svojih bilancah običajno ne dosežejo prometa višjega od 50.000 evrov, tako da se jih velika večina samostojno odloča o vključitvi v sistem DDV

Ob odločitvi, da bo podjetje zavezanec za DDV, je podjetnik dolžan na ceno svojih izdelkov zaračunati še DDV glede na predpisano stopnjo. 

V splošnem velja da je, če podjetje več računov izdaja fizičnim osebam, bolje opustiti vključitev v sistem DDV, saj davek podraži ceno vaših izdelkov, ki bodo zato cenovno manj konkurenčni. Tipični s.p.-ji, ki naj bi se izogibali statusu zavezanca za DDV, so frizerji, ličarji, šivilje idr., saj imajo majhne stroške nabave (torej je malo možnosti za povračilo DDV) in večinoma prodajajo fizičnim osebam.

Tudi za boniteto podjetja oziroma kreditno sposobnost je pomembno dejstvo, ali je podjetnik zavezanec ali ne. Velja, da je za kreditno sposobnost bolje izbrati tisto varianto, ki nam na koncu prinese več čistega dobička.

Kdaj lahko izstopim iz sistema DDV?

Če ste se v sistem DDV vključili prostovoljno, lahko iz njega izstopite šele po 60 mesecih.Če pa ste postali zavezanec za DDV zaradi prekoračitve višine letnega prometa (50.000 eurov),  pa lahko zahtevo za izstop iz sistema DDV podate šele po tem, ko leto dni niste presegli zgoraj omenjenega letnega praga prometa.

Zahtevek za prenehanje identifikacije za namene DDV se davčnemu organu predloži v elektronski obliki. Na podlagi slednjega, nato davčni organ  z odločbo opravi izbris zavezanca iz registra zavezancev za DDV.

NORMIRANEC ALI NE?

Glavni razliki med normirancem in navadnim s.p. sta v ugotavljanju davčne osnove in računovodstvu. Pri normiranem s.p.-ju se davčna osnova (DO) ugotavlja tako, da se od vseh davčno priznanih prihodkov odšteje 80 odstotkov normiranih odhodkov, pri navadnem pa se od vseh davčno priznanih prihodkov odštejejo vsi davčno priznani stroški. Pri navadnem s.p. je davčno osnovo možno zniževati z uveljavljanjem olajšav, medtem ko normiranci tega ne morejo početi.

Normirancu tudi ni potrebno najemati računovodskega servisa (čeprav je to priporočljivo, predvsem zaradi svetovalnih storitev), saj mu ni potrebno oddajati letnih poročil in pojasnil o poslovnem izidu. Njegova dolžnost je le, da vodi evidenco izdanih računov in evidenco osnovnih sredstev ter da ob roku odda davčni obračun.

Normiranci, ki so zavezanci za DDV, morajo voditi tudi evidence, ki so potrebne za obračunavanje DDV, npr. knjigo prejetih in izdanih računov. Nekateri normiranci, npr. trgovci, gostinci ipd., morajo voditi tudi druge evidence, v kolikor to zahtevajo posebno predpisi s področja njihove dejavnosti.

Za ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov pa obstaja omejitev, in sicer se lahko za tovrstno ugotavljanje odloči le zavezanec, ki v davčnem letu pred tem letom ni presegel letnega praga prometa 50.000 evrov (velja za popoldanski s.p. ali d.o.o. brez zaposlenih) ali 100.000 evrov (velja za navadni s.p. ali popoldanski s.p. oziroma d.o.o., ki vsaj 5 mesecev v letu zaposluje 1 osebo za polni delovni čas).

Nadaljnja razlika je v sami obdavčitvi, pri čemer je navadni s.p. obdavčen po dohodninski lestvici, normiranec pa je obdavčen s končnim cedularnim davkom v višini 20 %.

3. Prijava na ZZZS

Samostojni podjetnik se lahko prijavi v socialna zavarovanja z oddajo ustreznega M-obrazca (M1 za navadni s.p., M12 za popoldanski s.p.). Obrazec je možno oddati sočasno z ustanovitvijo s.p. na Točki SPOT, sicer pa najkasneje v 8 dneh od vpisa v poslovni register, kar lahko stori s.p. sam preko portala SPOT.

Kaj pa študentski s.p.?

Študentski s.p. od leta 2013 ne obstaja več. Do svojega obstoja je študentom in dijakom omogočal plačevanje prispevkov, ki so bili v enaki višini kot pri popoldanskem s.p. Žal te opcije sedaj ni več, študentom je na voljo polni s.p., kar pa za sebo potegne določene posledice v obliki izgube ugodnosti.

STATUS ŠTUDENTA IN PRAVICE

Študent po odprtju s.p. izgubi vse bonitete, vezane na status študenta. Kljub odprtju s.p. pa še vedno lahko redno in brezplačno študira, v kolikor seveda lahko združuje vse študijske in delovne obveznosti. 

Študent-podjetnik ni več upravičen do:

• pravice do subveniconiranega bivanja 
• pravice do subveniconirane prehrane,
•  štipendije, 
• dela preko študentskega serivsa, 
• zdravstvenga zavarovanja kot vzdrževani družinski član
• "študentske" davčne olajšave

Študent-podjetnik tako izgubi morebitno državno štipendijo (zelo verjetno tudi kadrovsko) ter  družinsko pokojnino, če jo prejema.

Pravica do študija študentu kljub odprtju s.p.-ja ostane. Študent namreč ohrani status študenta, vendar pa izgubi bonitete, ki iz statusa izhajajo.