Študentske družine

Dodatno študijsko leto za starše 

Vsakemu staršu študentu po 70. členu Zakona o visokem šolstvu (ZVis) pripada dodatno študijsko leto. Izkoristi ga lahko med študijem – ali iz tega naslova dvakrat opravlja isti letnik ali si na koncu študija podaljša absolventski staž za eno leto več kot ostali študentje.

Denarni prejemki

Tudi če si starejši od 26 let, lahko delaš prek študentskega servisa, vendar le, če imaš status študenta. 

Če si starejši od 26 let in je minilo več kot šest let od vpisa na dodiplomski oziroma več kot štiri leta od vpisa na podiplomski stopnji, izgubiš pravico do posebne osebne olajšave pri dohodnini, ki v letu 2019 znaša 3.302,70 EUR. Če si se na študijski program vpisal pred 26. letom in še ni minilo šest oziroma štiri leta od vpisa (glej zgoraj), si upravičen tudi do posebne osebne olajšave, čeprav si starejši od 26 let. To je določeno v tretjem odstavku 113. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Pogoj vpisa na študij do dopolnjenega 26. leta starosti se upošteva na letni ravni. To pomeni, da se posebna osebna olajšava prizna osebi, ki se je vpisala na študij v letu, ko je dopolnila starost 26 let, ne glede na to, da je ob samem vpisu (v septembru) dejansko že starejša od 26 let (npr. dopolnila v aprilu). Če nisi upravičen do posebne osebne olajšave, se tudi od vsakega posameznega nakazila na napotnico odvede 25-odstotna akontacija dohodnine, ne glede na znesek nakazila (izjema so zaslužki do 88,88 EUR). Pri nakazilih, nižjih od tega zneska, bi bila višina akontacije namreč nižja od 20 EUR – akontacija pa se do te višine po zakonu ne obračuna in odtegne. Če študent ali dijak izpolnjuje pogoje za posebno osebno olajšavo, se po zakonu akontacija ne odvaja za izplačila do vključno 400 EUR. Akontacija po 25-odstotni stopnji se odvaja od osnove, ki je dohodek, zmanjšan za 10 odstotkov normiranih stroškov. Primer: Če nekdo zasluži 500 EUR, se mu akontacija dohodnine odvede od 450 EUR (500 EUR – 10 % normiranih stroškov) in ne od 500 EUR. To pomeni, da je pri zasluženih 500 EUR akontacija dohodnine 112,50 EUR.

Če je bilo delo opravljeno v času, ko je študent ali dijak izpolnjeval pogoje za priznanje posebne osebne olajšave, nakazilo pa opravljeno zunaj statusa, se akontacija ne odvede, če gre za izplačilo do vključno 400 EUR.

Preživnina

Preživninska obveznost izhaja iz starševske pravice, ki zagotavlja otroku, da ga starši preživljajo do njegovega 18. leta. Če se otrok redno šola, pa ga morajo starši preživljati do 26. leta. Skladno z 183. členom Družinskega zakonika (DZ) so starši tako primarno obvezani preživljati otroka. Šele če mu oni ne morejo zagotoviti dovolj sredstev za preživljanje, je upravičen do pomoči države. Dogovor o preživnini zase (če si starejši od 18 let in mlajši od 26 let) lahko skleneš v obliki sporazuma skupaj s starši pri notarju. Če se glede zneska preživnine ne morete sporazumeti in nastane spor, moraš pri pristojnem okrožnem sodišču vložiti tožbo za preživnino. 

Če pa želiš urediti preživnino od otrokovega očeta za svojega otroka, lahko to storiš na sodišču. Z otrokovim očetom morata na pristojnem okrožnem sodišču oddati vlogo o sporazumnem preživljanju mladoletnih otrok. Urejena preživnina je tudi pogoj za uveljavljanje pravice do denarne socialne pomoči.

Denarna socialna pomoč

Ko si urediš preživnino, lahko oddaš vlogo za pridobitev denarne socialne pomoči. Oddaš jo na krajevno pristojnem centru za socialno delo na enotni Vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Denarna socialna pomoč se izplačuje enkrat mesečno, prvič pa se dodeli za največ tri mesece. Po izteku te dobe je treba zanjo ponovno zaprositi, če se okoliščine niso spremenile. Ponovno se lahko dodeli za največ šest mesecev. 

Če se znajdete v materialni ogroženosti zaradi izrednih stroškov, povezanih s preživetjem, na nastanek katerih ne morete vplivati, lahko zaprosite za izredno denarno socialno pomoč na krajevno pristojnem centru za socialno delo, in sicer z Vlogo za izredno denarno socialno pomoč.

Državna ali Zoisova štipendija

Študent, ki prejema državno ali Zoisovo štipendijo in hkrati prejema starševski dodatek, lahko štipendijo prejema dalj časa; če mu je dovoljen ponovni vpis v isti letnik, potem lahko štipendijo prejema 2-krat za isti letnik. To pravico lahko uveljavlja le v času prejemanja starševskega dodatka. V času absolventskega staža se ta pravica ne more uveljavljati, saj Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1) govori zgolj o ponavljanju letnika zaradi starševstva, ne pa tudi ponavljanju absolventskega staža.

Kateri dohodki se upoštevajo?

Za študente, ki so poročeni ali živijo v zunajzakonski skupnosti ali postanejo roditelji in skrbijo za otroka, se pri ugotavljanju materialnega položaja upošteva zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti. Domneva se, da med dvema osebama, ki nista sklenili zakonske zveze, obstaja zunajzakonska skupnost ne glede na čas trajanja, če se jima je rodil skupni otrok ali sta ga posvojila in ne gre za enostarševsko družino in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza neveljavna. Za pridobitev pravice do državne štipendije lahko zaprosiš z enotno Vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev ali s posebno Vlogo za uveljavljanje državne štipendije za dijake in študente kadarkoli med letom na krajevno pristojnem centru za socialno delo.

Bivanje

Bivanje v študentskem domu ali pri zasebniku s subvencijo. Študentje z otroki imajo na podlagi Pravilnika o subvencioniranem bivanju študentov nekatere ugodnosti. Prošnjo za bivanje v študentskem domu lahko starši študenti oddajo tudi po roku, ki je določen z razpisom. Rojstvo otroka se namreč razume kot izredna okoliščina. Subvencija se lahko dodeli tudi partnerju študentke ali študenta, če je državljan Republike Slovenije in ima status študenta ter se izobražuje po študijskih programih, ki se izvajajo kot redni ali kot izredni študij najmanj tri dni v tednu, ter ni v delovnem razmerju ali samozaposlen. Pri sprejemu v študentski dom se študentu z otrokom, ki bo imel med študijem otroka pri sebi, k skupnemu številu točk prišteje še 100 točk. Mati oziroma oče študent ima zaradi starševstva pravico do podaljšanja bivanja v študentskem domu, in sicer za eno leto (ne glede na število otrok). Študentske družine bivajo v apartmajih v Rožni dolini (blok 11 in 12). V Rožni dolini (blok 12) je tudi vrtec, ki deluje pod okriljem Viških vrtcev in je namenjen otrokom študentov. 

Če ti bivanje v študentskem domu ne ustreza, lahko zaprosiš za bivanje pri zasebniku s subvencijo. Postopek pridobitve subvencije za bivanje pri zasebniku je enak tistemu za pridobitev bivanja v študentskem domu. Subvencija se dodeli za največ 10 mesecev v študijskem letu (od podpisa pogodbe do 31. julija). Zasebnika, pri katerem želi bivati, si mora družina poiskati sama. Več informacij najdeš na spletni strani Študentskega doma Ljubljana.

Starši na fakulteto, otroci v vrtec

V študentskem naselju v Rožni dolini deluje enota Viških vrtcev, ki je namenjena otrokom staršev študentov. Enota je namenjena starostni skupini med enajstimi meseci in tremi leti. Starši, ki bivajo v študentskem domu in otroka vpišejo v vrtec v Rožni dolini, dobijo pri vpisu 45 dodatnih točk. Starši lahko na podlagi 24. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) z enotno Vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev zaprosijo za znižanje plačila vrtca. Po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) so starši oproščeni plačila vrtca za drugega in vsakega nadaljnjega otroka, kar lahko zaprosijo z Vlogo za oprostitev plačila vrtca za drugega in nadaljnje otroke iz iste družine, ki so hkrati vključeni v vrtec. Vlogo za znižano plačilo vrtca ali oprostitev plačila vrtca oddaš na centru za socialno delo.

Subvencionirana prehrana tudi za otroka

Vsaka študentska družina je upravičena do desetih (10) dodatnih subvencij za študentsko prehrano na mesec za vsakega otroka. Če ima družina dva (2) otroka, je torej upravičena do dvajsetih (20) dodatnih subvencij mesečno. Starš študent, ki ima urejeno prehrano za svojega otroka, lahko koristi dve (2) subvenciji hkrati.

Leto pokojninske dobe

Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) se obvezno pokojninsko in invalidsko zavarujejo osebe, ki prejemajo starševski dodatek. Starševski dodatek je pravica, ki pripada 365 dni po otrokovem rojstvu, tako se osebi prizna največ leto pokojninske dobe. Če starš ob tem dela prek študentskega servisa, lahko na študentski servis prinese potrdilo, da je pokojninsko in invalidsko že zavarovan na drugi podlagi. Študentski servis mu nato ne bo odvedel 15,5 % od študentskega dela za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Dodatna pomoč