Delo in dohodnina

Ali je študent po dopolnitvi 26. leta dolžan odvajati dohodnino in ali mu v tem primeru še vedno pripada pravica do posebne osebne olajšave?

Po dopolnitvi 26. leta študentu še vedno pripada pravica do posebne osebne olajšave, če se je vpisal na študij do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa (3. odstavek 113. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2)). Pri tem velja opozoriti, da se lahko kombinira uveljavljanje splošne olajšave študenta na eni strani in uveljavljanje študenta kot vzdrževanega družinskega člana enega od staršev na drugi strani.

Primer študenta, ki dopolni 26 let 13. septembra. Starši lahko za to leto študenta uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana za mesece od januarja do vključno avgusta (za osem (8) mesecev; za več časa ga ne morejo, saj je septembra dopolnil 26 let), študent sam pa lahko uveljavlja splošno olajšavo od septembra do decembra (za štiri (4) mesece). Seveda so mogoče tudi kakršnekoli druge kombinacije.

Tak način kombiniranja splošne olajšave in posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana je seveda mogoč tudi v prejšnjih letih, ko študent še ni star 26 let. Kombiniranje je možnost, da se olajšave ustrezno razporedijo med študenta in njegovega starša, da oba kar najbolje izkoristita pripadajoče olajšave in se izogneta odmeri dohodnine. Najboljšo kombinacijo pa je treba izračunati na podlagi vseh dohodkov starša in študenta.

Do kdaj in pod katerimi pogoji lahko starši študenta uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana?

Starši oziroma eden od staršev lahko svojega otroka (študenta) uveljavlja kot vzdrževanega družinskega člana najpozneje do 26. leta starosti, če:

neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji,
ni zaposlen,
ne opravlja dejavnosti in
nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti nižji od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana (višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana izhaja iz dohodninske lestvice, ki jo vsako leto objavi Finančna uprava republike Slovenije (FURS).

Za lastne dohodke se štejejo vsi dohodki po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2), razen družinske pokojnine, dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije (študentski servis) ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, štipendije in dohodkov otroka, ki so oproščeni plačila dohodnine po 22. in 29. členu Zakona o dohodnini (ZDoh-2).

To pomeni, da je lahko npr. študentov zaslužek iz naslova študentskega dela višji od zneska posebne olajšave za vzdrževanega otroka in njegov zaslužek ne bo vplival na pravico staršev do te olajšave. Po drugi strani pa študentov zaslužek, prejet npr. na podlagi avtorske ali podjemne pogodbe, ki je višji od višine posebne olajšave za vzdrževanega otroka, vpliva tako, da te olajšave ni mogoče uveljavljati. Za vzdrževanega družinskega člana pa se šteje tudi otrok, ki izpolnjuje zgoraj naštete pogoje in je starejši od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer največ za dobo šestih let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za dobo štirih let od dneva vpisa na podiplomski študij.

Kaj so informativni izračun, ugovor zoper informativni izračun in pritožba zoper odločbo o odmeri dohodnine in kateri roki so pri tem pomembni?

Zavezanci bodo na dom po navadni pošti (najpozneje do 15. junija) prejeli informativni izračun dohodnine za preteklo leto, ki bo pod določenimi pogoji štel za odločbo o odmeri dohodnine.

Davčni organ bo informativni izračun dohodnine sestavil na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga na podlagi uradnih evidenc in podatkov o dohodkih in vzdrževanih družinskih članih, ki jih bodo davčni upravi posredovali izplačevalci oziroma zavezanci za plačilo dohodnine. 5. februarja (datum je običajno enak vsako leto) poteče rok za oddajo vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za preteklo leto.

Če te vloge ne oddaš, se bo pri informativnem izračunu uveljavljanje vzdrževanih družinskih članov upoštevalo tako, kot je bilo določeno v prejšnjem obdobju. Informativnega izračuna pa ne bodo prejeli rezidenti, ki niso zavezanci za dohodnino, če njihovi dohodki, od katerih se plačuje dohodnina, ne presegajo zneska splošne olajšave.

Lahko pa se zgodi tudi, da zavezanec za dohodnino ne bo prejel informativnega izračuna. To se bo zgodilo, če Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) od izplačevalcev dohodkov ne bo prejela podatkov za odmero dohodnine. V tem primeru morajo zavezanci napoved vložiti sami najpozneje do 31. julija. Obrazec je dostopen na vseh davčnih uradih oziroma izpostavah in na spletni strani FURS-a (http://www.fu.gov.si/).

Ko zavezanec prejme informativni izračun, je njegova naloga, da ga pregleda in preveri, ali so vpisani podatki pravilni in ali je informativni izračun dohodnine pravilen. Če se zavezanec s podatki oziroma z informativnim izračunom strinja, mu ni treba storiti ničesar, saj bo izračun v 15 dneh po vročitvi avtomatično postal odločba.

Če pa se z informativnim izračunom ne strinja, lahko zavezanec v 15 dneh od vročitve poda ugovor zoper informativni izračun, in sicer na FURS-ovem obrazcu . V tem primeru bo nato davčni organ preveril navedbe zavezanca in na podlagi svojih podatkov in podatkov davčnega zavezanca izdal odločbo. Z ugovorom zoper informativni izračun lahko npr. spreminjate uveljavljanje olajšave za vzdrževanega družinskega člana, in sicer tudi pozneje od 5. februarja, ko poteče rok za oddajo vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine.

Na koncu pa je zoper odločbo, ki jo je izdal davčni organ, dovoljena pritožba na Ministrstvo za finance v 15 dneh od dneva vročitve odločbe. Pritožba se vloži pisno ali ustno na zapisnik pri pristojnem davčnem uradu, kjer je davčni zavezanec vpisan v davčni register ob vložitvi napovedi. Pri tem je treba opozoriti, da vložitev pritožbe ne zadrži izvršitve odločbe. To pomeni, da mora zavezanec davek plačati, drugače bo davčni organ po poteku 30-dnevnega roka za prostovoljno plačilo kljub vloženi pritožbi davek izterjal.

Velja še opozorilo, da s pritožbo zoper odločbo ni mogoče spreminjati načina uveljavljanja olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Slednje ne velja le, če zavezanec ni prejel informativnega izračuna dohodnine in mu je bila dohodninska obveznost odmerjena z odločbo na podlagi vložene napovedi za odmero dohodnine.

DELO

Ali lahko študent dela prek študentskega servisa tudi, če je že dopolnil 26 let?

Tudi če si starejši od 26 let, lahko delaš prek študentskega servisa, vendar le, če imaš status študenta. Če si starejši od 26 let in je minilo več kot šest let od vpisa na dodiplomski oziroma več kot štiri leta od vpisa na podiplomski stopnji, izgubiš pravico do posebne osebne olajšave pri dohodnini. Če si se na študijski program vpisal pred 26. letom in še ni minilo šest oziroma štiri leta od vpisa (glej zgoraj), si upravičen tudi do posebne osebne olajšave, čeprav si starejši od 26 let. To je določeno v tretjem odstavku 113. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Pogoj vpisa na študij do dopolnjenega 26. leta starosti se upošteva na letni ravni. To pomeni, da se posebna osebna olajšava prizna osebi, ki se je vpisala na študij v letu, ko je dopolnila starost 26 let, ne glede na to, da je ob samem vpisu (v septembru) dejansko že starejša od 26 let (npr. dopolnila v aprilu).

Če nisi upravičen do posebne osebne olajšave, se tudi od vsakega posameznega nakazila na napotnico odvede 25-odstotna akontacija dohodnine, ne glede na znesek nakazila (izjema so zaslužki do 88,88 EUR). Pri nakazilih, nižjih od tega zneska, bi bila višina akontacije namreč nižja od 20 EUR – akontacija pa se do te višine po zakonu ne obračuna in odtegne.

Če študent ali dijak izpolnjuje pogoje za posebno osebno olajšavo, se po zakonu akontacija ne odvaja za izplačila do vključno 400 EUR. Akontacija po 25-odstotni stopnji se odvaja od osnove, ki je dohodek, zmanjšan za 10 odstotkov normiranih stroškov.

Primer: Če nekdo zasluži 500 EUR, se mu akontacija dohodnine odvede od 450 EUR (500 EUR – 10 odstotkov normiranih stroškov) in ne od 500 EUR. To pomeni, da je pri zasluženih 500 EUR akontacija dohodnine 112,50 EUR. Če je bilo delo opravljeno v času, ko je študent ali dijak izpolnjeval pogoje za priznanje posebne osebne olajšave, nakazilo pa opravljeno zunaj statusa, se akontacija ne odvede, če gre za izplačilo do vključno 400 EUR.

Kaj lahko študent stori v primeru neplačila delodajalca in kako se lahko vnaprej zavaruje pred tovrstnimi situacijami?

ČE TI DELODAJALEC NE VRNE NAPOTNICE

V tem primeru je najbolje, da imaš pri sebi četrti izvod napotnice ali pisni medsebojni dogovor o delu (glej spodaj). Če pa niti tega nimaš, pravzaprav nimaš dokazov, da si delo pri delodajalcu sploh opravil oziroma je dokazovanje težje (dejstvo, da si delo opravljal, lahko dokazuješ s pričami, sodelavci ali kakšnim drugim dokazom – npr. če si si sam zapisoval ure in dneve, ko si delal). Spet se obrni na študentski servis, ki ti lahko pomaga z različnimi neformalnimi ukrepi (beri: težijo delodajalcu), saj imajo v tem primeru malo dejanskih pristojnosti. Prav tako pa se v takšni situaciji lahko odločiš tudi za sodno pot.

KAKO SE LAHKO PREDHODNO ZAVARUJEŠ PRED NEIZPLAČILOM?

Vedno preveri, ali ima tvoj študentski servis oblikovan rizični sklad in ali avansira prejemke … (sicer ni pravila, a ponavadi so glede likvidnosti, rizičnih skladov ipd. zanesljivejši večji študentski servisi).
Pri študentskem servisu predhodno preveri boniteto podjetja, v katerem želiš delati (servisi namreč vodijo evidenco podjetij glede na to, kako vestno izpolnjujejo svoje obveznosti).
Z delodajalcem lahko poleg napotnice skleneš t. i. pisni medsebojni dogovor o delu (dogovor med tabo in delodajalcem, kjer se uredi vrsta dela, obdobje dela, urna postavka, način plačila in medsebojne pravice in obveznosti ter druge podrobnosti razmerja). Tak dogovor je prav tako neprecenljiv dokaz o dogovorjenem delu.
Od delodajalca zahtevaj četrti izvod napotnice.
Preden izbereš delodajalca, na spletni strani http://www.neplacniki.info preveri, kateri so tisti delodajalci, ki plačil ne izplačujejo redno.

Ali lahko udeleženec izobraževanja odraslih dela prek študentskega servisa?

Področje urejata Zakon o izobraževanju odraslih (ZIO-1) in Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje. Status udeleženca izobraževanja odraslih pridobijo osebe, ki se vključijo v izobraževanje po javno veljavnih programih osnovnošolskega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja in:

niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot brezposelne osebe ter
so mlajši od 27 let.

Status udeleženca preneha, ko udeleženec uspešno konča izobraževanje ali ko se izpiše iz tega izobraževanja. Glede združljivosti statusa študenta in statusa udeleženca izobraževanja odraslih (tj. da bi bila oseba vpisana na oba programa hkrati) dikcija 1. člena Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1) sicer ni popolnoma jasna, je pa Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sprejelo interpretacijo v korist študentom; tj. da je študent lahko hkrati vpisan na oba programa. Oseba s statusom udeleženca izobraževanja odraslih ima pravico do dela prek napotnice, a le do dopolnjenega 26. leta.

Prav tako imajo pravico do zdravstvenega varstva iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ostale pravice in ugodnosti ima udeleženec v skladu s posebnimi predpisi, če jih ti izrecno določajo.

Več informacij dobite na: